176. člen ZFPPIPP
(izjava insolventnega dolžnika o ugovoru proti vodenju postopka prisilne poravnave)
(1)Insolventni dolžnik se lahko v osmih dneh po prejemu izreče o ugovoru proti vodenju postopka prisilne poravnave.
(2)Če insolventni dolžnik v osmih dneh po prejemu ugovora ne vloži izjave iz prvega odstavka tega člena, velja, in nasprotni dokaz ni dovoljen, da obstaja razlog iz 172. člena tega zakona, ki se uveljavlja z ugovorom.
(3)Po poteku roka za izjavo iz prvega odstavka tega člena insolventni dolžnik ne more navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.
- VSL Sklep Cst 155/2023Višje sodišče v Ljubljani · 2023
V danem primeru dolžnik s predlagano prisilno poravnavo in s tem, da je insolventen sicer soglaša. Prav zato pa je v njegovem interesu, da se postopek prisilne poravnave, ki se vodi za izvedbo finančnega prestrukturiranja dolžnikovega podjema in med drugim zagotavlja, da se nadaljuje njegovo poslovanje (3. točka 136. člena ZFPPIPP), uspešno in čim hitreje izpelje. Glede na navedeno je dolžniku, ki se strinja s trditvijo predlagateljice postopka, da je insolventen, in s predlaganimi ukrepi finančnega prestrukturiranja, treba omogočiti sodelovanje v postopku odločanja o ugovoru delničarja dolžnika, ki trdi, da dolžnik ni insolventen. Za vlogo, ki je pravnomočno zavržena, se šteje, kot da ni bila nikoli vložena. Zmotno je stališče pritožnika, da tretji odstavek 176. člena ZFPPIPP omejuje pri navajanju novih dejstev in dokazov zgolj predlagatelja prisilne poravnave, medtem ko vlagatelj ugovora naj ne bi bil omejen, saj bi navedeno predstavljalo očitno kršitev predlagateljeve pravice do izjave. Pravnega interesa pritožniku za ugotavljanje ničnosti poroštvenih in subrogracijskih terjatev ne bi bilo treba izkazovati, v kolikor bi to predstavljalo predhodno vprašanje z
- VSL sklep Cst 22/2012Višje sodišče v Ljubljani · 2012
Skladno z določilom prvega odstavka 146. člena ZFPPIPP mora pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij pregledati le NFR; že posebna pravila o povečanju osnovnega kapitala z novimi denarnimi vložki iz 199.a člena ZFPPIPP pa te zahteve ne vsebujejo. Toliko manj to velja za izjave upnikov, ki so bile predložene po preteku roka iz drugega odstavka 176. člena ZFPPIPP in ne predstavljajo dela s NFP. Ponudba je v postopku prisilne poravnave odvisna tudi od družbenikov insolventnega dolžnika, pri čemer bodoči novi družbeniki, ki to lahko postanejo med postopkom prisilne poravnave po 199.a členu ZFPPIPP, nimajo več možnosti za spremembe ali dopolnitve NFP, ki bi podjetju olajšala likvidnosti položaj in ji zagotovila, da po končanem postopku prisilne poravnave postane kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben. Pritožbeni očitek, da je s tem, ko je upoštevalo omenjene tri izjave po preteku rokov za spremembo NFR, sodišče prve stopnje kršilo postopkovna pravila, saj se ne bi smelo sklicevati na subsidiarno rabo ZPP, je neutemeljen. Ocena več kot 50 % stopnje verjetnosti je pravni standard, pri zapolnjevanju katerega sodišče ni vezano na nobena dokazna pravila, pa tudi na ocen
- VSL sklep Cst 224/2011Višje sodišče v Ljubljani · 2011
V pritožbi proti izpodbijanemu sklepu, s katerim je sodišče prve stopnje ustavilo postopek prisilne poravnave in začelo stečajni postopek, dolžnik ne more več uveljavljati dejstev in dokazov o tem, da ugovorni razlogi niso podani, saj lahko to navede le v izjavi iz 176. člena ZFPPIPP.
Povezano: sklici 8Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 25. 7. 2023Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sklep Cst 155/2023Višje sodišče v Ljubljani · 25. 7. 2023
V danem primeru dolžnik s predlagano prisilno poravnavo in s tem, da je insolventen sicer soglaša. Prav zato pa je v njegovem interesu, da se postopek prisilne poravnave, ki se vodi za izvedbo finančnega prestrukturiranja dolžnikovega podjema in med drugim zagotavlja, da se nadaljuje njegovo poslovanje (3. točka 136. člena ZFPPIPP), uspešno in čim hitreje izpelje. Glede na navedeno je dolžniku, ki se strinja s trditvijo predlagateljice postopka, da je insolventen, in s predlaganimi ukrepi finančnega prestrukturiranja, treba omogočiti sodelovanje v postopku odločanja o ugovoru delničarja dolžnika, ki trdi, da dolžnik ni insolventen. Za vlogo, ki je pravnomočno zavržena, se šteje, kot da ni bila nikoli vložena. Zmotno je stališče pritožnika, da tretji odstavek 176. člena ZFPPIPP omejuje pri navajanju novih dejstev in dokazov zgolj predlagatelja prisilne poravnave, medtem ko vlagatelj ugovora naj ne bi bil omejen, saj bi navedeno predstavljalo očitno kršitev predlagateljeve pravice do izjave. Pravnega interesa pritožniku za ugotavljanje ničnosti poroštvenih in subrogracijskih terjatev ne bi bilo treba izkazovati, v kolikor bi to predstavljalo predhodno vprašanje z
- VSL sklep Cst 22/2012Višje sodišče v Ljubljani · 16. 2. 2012
Skladno z določilom prvega odstavka 146. člena ZFPPIPP mora pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij pregledati le NFR; že posebna pravila o povečanju osnovnega kapitala z novimi denarnimi vložki iz 199.a člena ZFPPIPP pa te zahteve ne vsebujejo. Toliko manj to velja za izjave upnikov, ki so bile predložene po preteku roka iz drugega odstavka 176. člena ZFPPIPP in ne predstavljajo dela s NFP. Ponudba je v postopku prisilne poravnave odvisna tudi od družbenikov insolventnega dolžnika, pri čemer bodoči novi družbeniki, ki to lahko postanejo med postopkom prisilne poravnave po 199.a členu ZFPPIPP, nimajo več možnosti za spremembe ali dopolnitve NFP, ki bi podjetju olajšala likvidnosti položaj in ji zagotovila, da po končanem postopku prisilne poravnave postane kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben. Pritožbeni očitek, da je s tem, ko je upoštevalo omenjene tri izjave po preteku rokov za spremembo NFR, sodišče prve stopnje kršilo postopkovna pravila, saj se ne bi smelo sklicevati na subsidiarno rabo ZPP, je neutemeljen. Ocena več kot 50 % stopnje verjetnosti je pravni standard, pri zapolnjevanju katerega sodišče ni vezano na nobena dokazna pravila, pa tudi na ocen
- VSL sklep Cst 224/2011Višje sodišče v Ljubljani · 31. 8. 2011
V pritožbi proti izpodbijanemu sklepu, s katerim je sodišče prve stopnje ustavilo postopek prisilne poravnave in začelo stečajni postopek, dolžnik ne more več uveljavljati dejstev in dokazov o tem, da ugovorni razlogi niso podani, saj lahko to navede le v izjavi iz 176. člena ZFPPIPP.
- VSL sklep Cst 215/2011Višje sodišče v Ljubljani · 18. 8. 2011
Neutemeljeno je pritožbeno stališče, da bi moralo prvostopenjsko sodišče v celoti zgolj slediti navedbam pooblaščene ocenjevalke vrednosti podjetij v poročilu, ki je predloženo v načrtu finančnega prestrukturiranja ob vložitvi predloga za prisilno poravnavo. Ugovorni postopek v smislu 172. člena ZFPPIPP je namenjen ravno temu, da se preizkusi med drugim tudi realnost pričakovanja, da bo dolžnik s svojim predlaganim finančnim prestrukturiranjem uspel.