166. člen ZFPPIPP
(pravica insolventnega dolžnika odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe)
(1)Z začetkom postopka prisilne poravnave pridobi insolventni dolžnik pravico odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe.
(2)Insolventni dolžnik lahko odstopno pravico iz prvega odstavka tega člena uresniči v enem mesecu od začetka postopka prisilne poravnave, če za njeno uresničitev dobi soglasje sodišča.
(3)Izjava o uresničitvi odstopne pravice, dana po poteku obdobja iz drugega odstavka tega člena, nima pravnega učinka.
(4)Sodišče da soglasje k uresničitvi odstopne pravice, če je njena uresničitev potrebna za izvedbo finančnega prestrukturiranja v skladu z načrtom finančnega prestrukturiranja.
(5)Izjava o uresničitvi odstopne pravice začne učinkovati, ko postane sklep, s katerim je sodišče dalo soglasje k uresničitvi odstopne pravice, pravnomočen.
(6)Če sodišče zavrne zahtevo insolventnega dolžnika za soglasje k uresničitvi odstopne pravice ali če do poteka obdobja iz drugega odstavka tega člena ne odloči o soglasju, izjava o uresničitvi odstopne pravice nima pravnega učinka.
- VSL Sklep Cst 243/2024Višje sodišče v Ljubljani · 2024
Samo zato, ker gre za trajnejše oziroma dalj časa trajajoče razmerje, v katerem najemodajalec zagotavlja možnost uporabe poslovnega prostora, najemnik pa mora mesečno ali v morebitnih daljših časovnih obdobjih plačevati najemnino, najemna pogodba še ne predstavlja vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe. Čim ena od pogodbenih strank svojo obveznost v celoti izpolnjuje, ne gre za vzajemno neizpolnjeno dvostransko pogodbo v smislu 24. člena ZFPPIPP. Ker tako najemne pogodbe, glede katerih dolžnik predlaga uresničitev odstopne pravice, ne predstavljajo vzajemno neizpolnjenih dvostranskih pogodb, ni bilo podlage za predlaganje soglasja za odstop od njih po 166. členu ZFPPIPP.
- VSL sodba I Cpg 48/2015Višje sodišče v Ljubljani · 2015
Po zavarovalni pogodbi je bila tožeča stranka dolžna nuditi toženi stranki zavarovalno kritje ves čas trajanja pogodbenega razmerja (od 27. 12. 2011 do 31. 12. 2012), tožena stranka pa je bila dolžna plačati tožeči stranki zavarovalno premijo v skupnem znesku 13.740,91 EUR (njeno plačilo je bilo razdeljeno na 6 obrokov po 2.290,15 EUR, ki so dospeli v plačilo drugega dne v vsakem mesecu od februarja do julija 2012). Pogodba je bila sklenjena 17. 1. 2012 (pred začetkom postopka prisilne poravnave 16. 4. 2012), do začetka tega postopka pa nobena pogodbena stranka ni v celoti izpolnila svoje obveznosti glede izpolnitvenega ravnanja na podlagi zavarovalne pogodbe (2. odstavek 24. člena ZFPPIPP). Tožena stranka je plačala le prve tri obroke zavarovalne premije in je zato dolgovala še zadnje tri obroke, tožeča stranka pa je bila dolžna nuditi toženi stranki zavarovalno kritje še za preostalo obdobje dogovorjenega zavarovalnega razmerja (od 16. 4. 2012 do 31. 12. 2012). Ker je bil ob začetku postopka prisilne poravnave nad toženo stranko izpolnjen dejanski stan iz 2. odstavka 24. člena ZFPPIPP in ker tožena stranka ni izkoristila odstopnega upravičenja iz 166. člena tega zakona,
- VSL sklep Cst 19/2012Višje sodišče v Ljubljani · 2012
Upravitelj v času vložitve predloga za izdajo soglasja k uresničitvi odstopne pravice očitno ni bil seznanjen z vsemi dogovori stečajnega dolžnika z upnikom E, ki so bili sklenjeni pred začetkom stečajnega postopka. Zgolj možnost vračila DDV v primeru odstopa od pogodbe, dejstvo, da hipoteka na nepremičninah, ki so bile predmet kupoprodajne pogodbe, ni izbrisana, ter trditve, da je kupnina v višini 13,000.000,00 EUR prenizka, niso zadosten argument za drugačno odločitev, saj je pri tej potrebno upoštevati prav vsa dejstva in okoliščine, ki so del kompleksnih razmerij med dolžnikom in njegovimi pogodbenimi partnerji ter iz njih izvirajoče pravice in obveznosti.
Povezano: sklici 3Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 22. 10. 2024Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Samo zato, ker gre za trajnejše oziroma dalj časa trajajoče razmerje, v katerem najemodajalec zagotavlja možnost uporabe poslovnega prostora, najemnik pa mora mesečno ali v morebitnih daljših časovnih obdobjih plačevati najemnino, najemna pogodba še ne predstavlja vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe. Čim ena od pogodbenih strank svojo obveznost v celoti izpolnjuje, ne gre za vzajemno neizpolnjeno dvostransko pogodbo v smislu 24. člena ZFPPIPP. Ker tako najemne pogodbe, glede katerih dolžnik predlaga uresničitev odstopne pravice, ne predstavljajo vzajemno neizpolnjenih dvostranskih pogodb, ni bilo podlage za predlaganje soglasja za odstop od njih po 166. členu ZFPPIPP.
- VSL sodba I Cpg 48/2015Višje sodišče v Ljubljani · 25. 2. 2015
Po zavarovalni pogodbi je bila tožeča stranka dolžna nuditi toženi stranki zavarovalno kritje ves čas trajanja pogodbenega razmerja (od 27. 12. 2011 do 31. 12. 2012), tožena stranka pa je bila dolžna plačati tožeči stranki zavarovalno premijo v skupnem znesku 13.740,91 EUR (njeno plačilo je bilo razdeljeno na 6 obrokov po 2.290,15 EUR, ki so dospeli v plačilo drugega dne v vsakem mesecu od februarja do julija 2012). Pogodba je bila sklenjena 17. 1. 2012 (pred začetkom postopka prisilne poravnave 16. 4. 2012), do začetka tega postopka pa nobena pogodbena stranka ni v celoti izpolnila svoje obveznosti glede izpolnitvenega ravnanja na podlagi zavarovalne pogodbe (2. odstavek 24. člena ZFPPIPP). Tožena stranka je plačala le prve tri obroke zavarovalne premije in je zato dolgovala še zadnje tri obroke, tožeča stranka pa je bila dolžna nuditi toženi stranki zavarovalno kritje še za preostalo obdobje dogovorjenega zavarovalnega razmerja (od 16. 4. 2012 do 31. 12. 2012). Ker je bil ob začetku postopka prisilne poravnave nad toženo stranko izpolnjen dejanski stan iz 2. odstavka 24. člena ZFPPIPP in ker tožena stranka ni izkoristila odstopnega upravičenja iz 166. člena tega zakona,
- VSL sklep Cst 19/2012Višje sodišče v Ljubljani · 14. 3. 2012
Upravitelj v času vložitve predloga za izdajo soglasja k uresničitvi odstopne pravice očitno ni bil seznanjen z vsemi dogovori stečajnega dolžnika z upnikom E, ki so bili sklenjeni pred začetkom stečajnega postopka. Zgolj možnost vračila DDV v primeru odstopa od pogodbe, dejstvo, da hipoteka na nepremičninah, ki so bile predmet kupoprodajne pogodbe, ni izbrisana, ter trditve, da je kupnina v višini 13,000.000,00 EUR prenizka, niso zadosten argument za drugačno odločitev, saj je pri tej potrebno upoštevati prav vsa dejstva in okoliščine, ki so del kompleksnih razmerij med dolžnikom in njegovimi pogodbenimi partnerji ter iz njih izvirajoče pravice in obveznosti.