51. člen OZ-UPB1
Neobličnost pogodbe
(1)Za sklenitev pogodbe se ne zahteva nikakršna oblika, razen če zakon drugače določa.
(2)Zahteva zakona, da mora biti pogodba sklenjena v določeni obliki, velja tudi za vse njene poznejše spremembe ali dopolnitve.
(3)Vendar so veljavne poznejše ustne dopolnitve o stranskih točkah, o katerih oblična pogodba nič ne govori, če to ni v nasprotju z namenom, zaradi katerega je oblika predpisana.
(4)Veljavni so tudi poznejši ustni dogovori, s katerimi se zmanjšujejo ali olajšujejo obveznosti ene ali druge stranke, če je posebna oblika predpisana samo v interesu pogodbenih strank.
- VSK Sodba Cpg 116/2023Višje sodišče v Kopru · 2023
V obravnavanem primeru so bili izpolnjeni vsi pogoji za veljaven prenos poslovnega deleža v družbi A. d.o.o. na tožnika. Notarka je 24. 12. 2019 ugotovila, da na temelju tretjega odstavka 481. člena ZGD-1 ni ovir za sestavo notarskega zapisa pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža, poslovni delež je bil izročen, tožnik pa je zanj nesporno plačal kupnino. Ker je bil toženec edini družbenik in poslovodja družbe A. d.o.o. je šteti, da je bila družba s prenosom poslovnega deleža obveščena, zato je tožnik s tem dnem pridobil položaj družbenika v tej družbi z vsemi pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki mu gredo iz prejetega poslovnega deleža. Na njegov položaj tako dejstvo, da se naknadno ni mogel kot družbenik vpisati v sodni register zaradi omejitve iz 3. točke prvega odstavka 10.a člena ZGD-1, nima nobenega vpliva, sama pogodba o prenosu poslovnega deleža pa zato ni nična.
- VSM Sodba I Cp 462/2018Višje sodišče v Mariboru · 2018
Družba civilnega prava oziroma societeta je pogodbena zveza več oseb za dosego skupnega namena s skupnimi sredstvi oziroma drugačnim prispevkom, lahko tudi v delu ali stvareh. Bistveni opredelilni elementi te družbe so: obstoj več družbenikov; pogodba; skupni namen ter sodelovanje oziroma prispevek posameznega družbenika v denarju, sredstvih, delu ali drugi premoženjski vrednosti. Pri družbi civilnega prava gre za obligacijsko razmerje in za pravno obliko. Družba civilnega prava ni pravna oseba in se ne vpisuje v sodni register ter ni procesno (ne aktivno ne pasivno) sposobna.
- VSK Sodba Cp 374/2012Višje sodišče v Kopru · 2012
Vsi trije partnerji so se dogovorili, da bodo odkupili poslovni prostor in začeli z opravljanjem gostinske dejavnosti, pri čemer so vnaprej dogovorili tudi zadolžitve in deleže vsakega od njih. Vse našteto bi izvedli v pravno organizacijski obliki družbe z omejeno odgovornostjo, katere družbeniki bi v končni fazi postali vsi trije, vsak z enakim deležem. Ni sporno, da s sklenitvijo ustnega dogovora tožena stranka še ni bila ustanovljena in da jo je bilo šele potrebno ustanoviti z ustreznim aktom. Opisan dogovor je po pravni naravi družbena pogodba po 990. členu Obligacijskega zakonika (OZ), za katero se ne zahteva pisna oblika. Dogovor je bil tudi v večjem delu realiziran, saj je prišlo do začetka izvajanja dejavnosti, pri čemer so bili aktivni vsi trije partnerji.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 16. 11. 2023Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSK Sodba Cpg 116/2023Višje sodišče v Kopru · 16. 11. 2023
V obravnavanem primeru so bili izpolnjeni vsi pogoji za veljaven prenos poslovnega deleža v družbi A. d.o.o. na tožnika. Notarka je 24. 12. 2019 ugotovila, da na temelju tretjega odstavka 481. člena ZGD-1 ni ovir za sestavo notarskega zapisa pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža, poslovni delež je bil izročen, tožnik pa je zanj nesporno plačal kupnino. Ker je bil toženec edini družbenik in poslovodja družbe A. d.o.o. je šteti, da je bila družba s prenosom poslovnega deleža obveščena, zato je tožnik s tem dnem pridobil položaj družbenika v tej družbi z vsemi pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki mu gredo iz prejetega poslovnega deleža. Na njegov položaj tako dejstvo, da se naknadno ni mogel kot družbenik vpisati v sodni register zaradi omejitve iz 3. točke prvega odstavka 10.a člena ZGD-1, nima nobenega vpliva, sama pogodba o prenosu poslovnega deleža pa zato ni nična.
- VSM Sodba I Cp 462/2018Višje sodišče v Mariboru · 21. 8. 2018
Družba civilnega prava oziroma societeta je pogodbena zveza več oseb za dosego skupnega namena s skupnimi sredstvi oziroma drugačnim prispevkom, lahko tudi v delu ali stvareh. Bistveni opredelilni elementi te družbe so: obstoj več družbenikov; pogodba; skupni namen ter sodelovanje oziroma prispevek posameznega družbenika v denarju, sredstvih, delu ali drugi premoženjski vrednosti. Pri družbi civilnega prava gre za obligacijsko razmerje in za pravno obliko. Družba civilnega prava ni pravna oseba in se ne vpisuje v sodni register ter ni procesno (ne aktivno ne pasivno) sposobna.
- VSK Sodba Cp 374/2012Višje sodišče v Kopru · 11. 9. 2012
Vsi trije partnerji so se dogovorili, da bodo odkupili poslovni prostor in začeli z opravljanjem gostinske dejavnosti, pri čemer so vnaprej dogovorili tudi zadolžitve in deleže vsakega od njih. Vse našteto bi izvedli v pravno organizacijski obliki družbe z omejeno odgovornostjo, katere družbeniki bi v končni fazi postali vsi trije, vsak z enakim deležem. Ni sporno, da s sklenitvijo ustnega dogovora tožena stranka še ni bila ustanovljena in da jo je bilo šele potrebno ustanoviti z ustreznim aktom. Opisan dogovor je po pravni naravi družbena pogodba po 990. členu Obligacijskega zakonika (OZ), za katero se ne zahteva pisna oblika. Dogovor je bil tudi v večjem delu realiziran, saj je prišlo do začetka izvajanja dejavnosti, pri čemer so bili aktivni vsi trije partnerji.