2. člen OZ-UPB1
Dispozitivna narava zakonskih določb
Udeleženci oziroma udeleženke (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) lahko uredijo svoje obligacijsko razmerje drugače, kot je določeno v tem zakoniku, če iz posamezne določbe tega zakonika ali iz njenega smisla ne izhaja kaj drugega.
- VSC Sodba Cpg 46/2025Višje sodišče v Celju · 2025
Pravna teorija izpostavlja, da nobeno pravilo od 112. do 114. člena OZ (razveza ali sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin) ni kogentno, kar pomeni, da lahko pogodbenici omenjena pravila izključita in drugače uredita. V okviru dispozitivne narave določb OZ (2. člen OZ) in prostega urejanja obligacijskih razmerij (3. člen OZ) seveda lahko dogovorno in drugače urejata tudi druge v OZ vsebovane dispozitivne določbe in institute. V konkretnem primeru sta predmetno tudi storili in o višji sili sklenili dogovor, ki je vsebovan v 9. členu pogodbe (klavzula o višji sili) in se nanaša na nemožnost izpolnitve pogodbenih obveznosti oziroma (drugje) na posledico, da pogodbena stranka ne more več izpolnjevati pogodbe. Za čas trajanja višje sile, ki sta jo (med drugim) opredelili tudi z ukrepi Vlade RS, in odprave njenih posledic (če se ne dogovorita drugače, se upoštevajo primeri, ko posledice trajajo več kot 24 ur) sta (med drugim) predvideli, da ne obstoji dolžnost plačila nadomestil zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti. Dogovorjena nemožnost izpolnitve tudi po presoji pritožbenega sodišča vsebuje delno in celotno nemožnost izpolnitve. Pravna teorija nemožnost izpolnitve d
- VSK Sodba I Cpg 37/2018Višje sodišče v Kopru · 2018
Šlo je za pisno komunikacijo, zato ni dvoma, da je to storila nemudoma in vskladu s pogodbo, saj je potreben določen čas za preučitev končne situacije, končna situacija pa takrat tudi v nobenem primeru še ni bila usklajena (niti še ni bilo usklajevalnega sestanka). Glede na dogovor v pogodbi, da ima naročnik pravico pogodbeno kazen uveljavljati najkasneje ob končnem obračunu, je torej tožena stranka pogodbeno kazen uveljavljala pravočasno in v skladu z dogovorom, ki je izključil uporabo dispozitivnih določb OZ.
- VSK Sklep I Cpg 27/2018Višje sodišče v Kopru · 2018
Sodišče prve stopnje je neutemeljeno zavrnilo dokazni predlog tožnika, da bi od tožene stranke pridobili podatke o prometu za sporno obdobje. Med strankama je bilo namreč dogovorjeno plačilo v odstotku od prometa, zato konkreten obseg tožnikovega dela (če se izkaže, da je delo opravljal) niti ni pomemben. Ob dejstvu, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, za kakšen odstotek od prometa sta se stranki dogovorili, je podatek o mesečnem prometu odločilno dejstvo, brez katerega o utemeljenosti zahtevka po višini ni mogoče razpravljati.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 24. 9. 2025Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSC Sodba Cpg 46/2025Višje sodišče v Celju · 24. 9. 2025
Pravna teorija izpostavlja, da nobeno pravilo od 112. do 114. člena OZ (razveza ali sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin) ni kogentno, kar pomeni, da lahko pogodbenici omenjena pravila izključita in drugače uredita. V okviru dispozitivne narave določb OZ (2. člen OZ) in prostega urejanja obligacijskih razmerij (3. člen OZ) seveda lahko dogovorno in drugače urejata tudi druge v OZ vsebovane dispozitivne določbe in institute. V konkretnem primeru sta predmetno tudi storili in o višji sili sklenili dogovor, ki je vsebovan v 9. členu pogodbe (klavzula o višji sili) in se nanaša na nemožnost izpolnitve pogodbenih obveznosti oziroma (drugje) na posledico, da pogodbena stranka ne more več izpolnjevati pogodbe. Za čas trajanja višje sile, ki sta jo (med drugim) opredelili tudi z ukrepi Vlade RS, in odprave njenih posledic (če se ne dogovorita drugače, se upoštevajo primeri, ko posledice trajajo več kot 24 ur) sta (med drugim) predvideli, da ne obstoji dolžnost plačila nadomestil zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti. Dogovorjena nemožnost izpolnitve tudi po presoji pritožbenega sodišča vsebuje delno in celotno nemožnost izpolnitve. Pravna teorija nemožnost izpolnitve d
- VSK Sodba I Cpg 37/2018Višje sodišče v Kopru · 29. 3. 2018
Šlo je za pisno komunikacijo, zato ni dvoma, da je to storila nemudoma in vskladu s pogodbo, saj je potreben določen čas za preučitev končne situacije, končna situacija pa takrat tudi v nobenem primeru še ni bila usklajena (niti še ni bilo usklajevalnega sestanka). Glede na dogovor v pogodbi, da ima naročnik pravico pogodbeno kazen uveljavljati najkasneje ob končnem obračunu, je torej tožena stranka pogodbeno kazen uveljavljala pravočasno in v skladu z dogovorom, ki je izključil uporabo dispozitivnih določb OZ.
- VSK Sklep I Cpg 27/2018Višje sodišče v Kopru · 22. 3. 2018
Sodišče prve stopnje je neutemeljeno zavrnilo dokazni predlog tožnika, da bi od tožene stranke pridobili podatke o prometu za sporno obdobje. Med strankama je bilo namreč dogovorjeno plačilo v odstotku od prometa, zato konkreten obseg tožnikovega dela (če se izkaže, da je delo opravljal) niti ni pomemben. Ob dejstvu, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, za kakšen odstotek od prometa sta se stranki dogovorili, je podatek o mesečnem prometu odločilno dejstvo, brez katerega o utemeljenosti zahtevka po višini ni mogoče razpravljati.