134. člen OZ-UPB1
Zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic
(1)Vsak ima pravico zahtevati od sodišča ali drugega pristojnega organa, da odredi prenehanje dejanja, s katerim se krši nedotakljivost človekove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga osebnostna pravica, da prepreči tako dejanje ali da odstrani njegove posledice.
(2)Sodišče oziroma drug pristojni organ lahko odredi, da kršitelj preneha z dejanjem, ker bo sicer moral plačati prizadetemu določen denarni znesek, odmerjen skupaj ali od časovne enote.
- VSK Sklep I Cp 86/2020Višje sodišče v Kopru · 2020
Posestno varstvo, ki ga uveljavlja tožnik, pride v poštev zgolj izjemoma, in sicer ko povzročeni hrup onemogoča normalno (dotedanjo) izvrševanje dejanske oblasti nad stvarjo. Zaključek sodišča prve stopnje, da povzročeni hrup in ropot moti mir, počitek ter vznemirja tožnika z družino torej še ne vodi do tega, da je tožbeni zahtevek iz naslova motenja posesti utemeljen. V tej pravdi je pomembno, ali je bil ta hrup in ropot takšne intenzitete, da je odvrnil (onemogočil) posestnika od dotedanje uporabe stvari (stanovanja).
- VSM Sodba I Cp 49/2018Višje sodišče v Mariboru · 2018
Sodišče druge stopnje namreč pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da novinarka V.L. ni ravnala v skladu z dolžno profesionalno skrbnostjo in se ni v zadostni meri potrudila, da bi v zvezi s sporno informacijo, da je med preiskovanimi policisti tudi tožnik, pridobila odziv slednjega, kot ji to narekuje 3. točka Kodeksa novinarskega dela. Posledično imenovana ni z ustrezno mero skrbnosti preverila točnosti informacij, ki jih je želela uporabiti in objaviti, kot to določa 1. točka Kodeksa novinarskega dela, zato tudi ni imela utemeljenega razloga verjeti v resničnost zapisanega.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 29. 4. 2020Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSK Sklep I Cp 86/2020Višje sodišče v Kopru · 29. 4. 2020
Posestno varstvo, ki ga uveljavlja tožnik, pride v poštev zgolj izjemoma, in sicer ko povzročeni hrup onemogoča normalno (dotedanjo) izvrševanje dejanske oblasti nad stvarjo. Zaključek sodišča prve stopnje, da povzročeni hrup in ropot moti mir, počitek ter vznemirja tožnika z družino torej še ne vodi do tega, da je tožbeni zahtevek iz naslova motenja posesti utemeljen. V tej pravdi je pomembno, ali je bil ta hrup in ropot takšne intenzitete, da je odvrnil (onemogočil) posestnika od dotedanje uporabe stvari (stanovanja).
- VSM Sodba I Cp 49/2018Višje sodišče v Mariboru · 20. 2. 2018
Sodišče druge stopnje namreč pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da novinarka V.L. ni ravnala v skladu z dolžno profesionalno skrbnostjo in se ni v zadostni meri potrudila, da bi v zvezi s sporno informacijo, da je med preiskovanimi policisti tudi tožnik, pridobila odziv slednjega, kot ji to narekuje 3. točka Kodeksa novinarskega dela. Posledično imenovana ni z ustrezno mero skrbnosti preverila točnosti informacij, ki jih je želela uporabiti in objaviti, kot to določa 1. točka Kodeksa novinarskega dela, zato tudi ni imela utemeljenega razloga verjeti v resničnost zapisanega.