9. člen ZDPra-UPB2

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da ne obstoji element protipravnosti. Sklep o začetku stečajnega postopka se objavi na spletnih straneh v skladu s 122. členom ZFPPIPP. Družbenik stečajnega dolžnika ima položaj stranke šele v pritožbenem postopku proti temu sklepu. Zakon ne določa in tudi citirana ustavna odločba ne govori o tem, da bi sklep o uvedbi stečajnega postopka stečajno sodišče moralo vročiti osebno družbenikom stečajnega dolžnika. Po 2. točki 242. člena ZFPPIPP torej dobi stečajni dolžnik položaj stranke šele v pritožbenem postopku. Tožnik zatrjuje v tožbi škodo, ki je enaka vrednosti poslovnega deleža stečajnega dolžnika v višini 4.334.500,00 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da te škode ni dokazal, saj je poslovni delež knjigovodska kategorija. Pravna relevantna škoda pa je dejanska škoda po OZ, ki bi jo naj tožeča stranka utrpela. Sodišče je nato ugotovilo, da je bil po opravljenem stečaju rezultat tak, da niso bili poplačani niti ločitveni upniki in da je bilo stečajne mase premalo za poplačilo vseh upnikov, kaj šele da bi bil preostanek, ki bi se vrnil družbeniku. Zato je sodišče pravilno sklepalo, da tožnik ni dokazal obstoja škode

Čeprav je o tožbenem zahtevku za ugotovitev priposestvovanja gozdne parcele, ki je v lasti Republike Slovenije, odločeno v pravdi samo med tožečo stranko in prvotoženo stranko Republiko Slovenijo, po pravnomočnosti te sodbe enakega tožbenega zahtevka iz iste dejanske in pravne podlage, zaradi učinka res iudicata, tudi zoper Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS ni mogoče več postaviti.

Odgovor na to, ali je tožena stranka stvarno legitimirana, daje materialno pravo, ne glede na takšno ali drugačno pravno naziranje strank (ker sodišče ni vezano na pravno podlago zahtevkov, tudi ni vezano na pravno podlago toženčevih ugovorov - prim. tretji odstavek 180. člena ZPP). V okviru uporabe materialnega prava zato sodišče vselej (in najprej) preizkusi tudi stvarno legitimacijo strank, ne oziraje se na to, ali je tožena stranka ugovarjala pomanjkanje aktivne ali pasivne stvarne legitimacije. Če ugotovi, da stvarna legitimacija ni podana, je tožbeni zahtevek že iz tega razloga neutemeljen.

S sklepom, s katerim sodišče druge stopnje ugodi pritožbi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek, postopek ni pravnomočno končan.

Odklonitev delovnega naloga predstavlja hujšo kršitev delovnih obveznosti le, če so naloge, ki jih je delavec odklonil, sodile v opis delovnega mesta, na katerega je delavec razporejen, sicer pa odklonitev nalog ne predstavlja hujše kršitve delovnih obveznosti in zaradi tega delavcu ni moglo zakonito prenehati delovno razmerje.

Sodba sodišča prve stopnje ne vsebuje podatkov o dejstvih, ki so nujno potrebna za uporabo predpisov, in ne navedb predpisov, na katere je sodišče oprlo sodbo. Ker nima obveznih sestavin, ki jih zahteva 338. člen ZPP, je ni mogoče preizkusiti.

Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov po določilu 2. člena ZSKZ gospodari s kmetijskimi zemljišči, kmetijami in gozdovi v lasti Republike Slovenije. Gospodarjenje obsega upravljanje in razpolaganje. Sklad opravlja naloge v imenu Republike Slovenije in za njen račun. Po določilu 6. člena ZSKZ sklad vodi in zastopa direktor sklada. Republika Slovenija prek svoje vlade in ministrstev sicer nadzira delo sklada in usmerja njegovo delo (4. člen ter prvi in drugi odstavek 9. člena ZSKZ), ne more pa delovati namesto sklada. Državno pravobranilstvo Republike Slovenije od sprejema ZDPra ni več zakoniti zastopnik sklada.