51. člen ZDPra-UPB2
Z nastopom funkcije pridobita državni pravobranilec in pomočnik državnega pravobranilca pravico do napredovanja. Pogoji za napredovanje v višji plačni razred so strokovno znanje in uspešno opravljanje nalog. Napredovanje zajema napredovanje v višje plačne razrede znotraj določene plačne lestvice za posamezno funkcijo. Izpolnjevanje pogojev za napredovanje se ugotovi z oceno dela državnega pravobranilca oziroma pomočnika državnega pravobranilca (v nadaljnjem besedilu: ocena dela). Državni pravobranilci lahko napredujejo za šest, pomočniki državnih pravobranilcev pa za devet plačnih razredov. Merila za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za napredovanje so predvsem: – kakovost opravljenega dela, – nazivi, pridobljeni s podiplomskim študijem, – specializacije, – objavljanje strokovnih člankov, razprav in knjig, – delovne sposobnosti, – ažurnost pri izpolnjevanju delovnih obveznosti, – sposobnost komuniciranja z državnimi organi in s strankami. Iz ocene dela mora biti razvidno izpolnjevanje meril iz prejšnjega odstavka.
- UPRS sodba U 1469/2008Upravno sodišče RS · 2010
Ker 4. odstavek 49.c člena določa, da se nominalni znesek osnovne plače prevede z uvrstitvijo v po vrednosti najbližji plačni razred iz priloge 1 zakona, bi moral biti tožnik uvrščen v tisti plačni razred iz priloge 1, ki je po vrednosti najbližji nominalnemu znesku osnovne plače. Ker je bil uvrščen v 50. plačni razred, kar je prenizko glede na primerjavo nominalnega zneska osnovne plače z zneski iz priloge 1, je bila napačno uporabljena določba 4. odstavka 49. c člena ZSPJS. Tožniku se plača s prevedbo ne bi smela znižati zaradi varovanja osnovne plače, določene v 49. f členu ZSPJS, prav tako mu po mnenju sodišča ni bila kršena pravica do že doseženih napredovanj, pač pa je bila tožniku po mnenju sodišča kršena pravica do bodočih napredovanj. Ko bi tožnik napredoval v višji plačni razred, bi napredoval le navidezno, zgolj po številki plačnega razreda iz 50. v 51. razred, znesek plače pa bi ostal isti, saj bi praviloma že od vsega začetka moral biti uvrščen v višji plačni razred. Sodišče odločbe ni odpravilo in vrnilo zadeve v ponovno odločanje, temveč je zgolj ugotovilo, da je izpodbijana odločba nezakonita (2. odstavek 64. člena ZUS-1).
- UPRS sodba U 1763/2008Upravno sodišče RS · 2010
Ker 4. odstavek 49. c člena določa, da se nominalni znesek osnovne plače prevede z uvrstitvijo v po vrednosti najbližji plačni razred iz priloge 1 zakona, bi morala biti tožnica uvrščena v tisti plačni razred iz priloge 1, ki je po vrednosti najbližji nominalnemu znesku osnovne plače. Ker pa je bila uvrščena v 49. plačni razred, kar je prenizko glede na primerjavo nominalnega zneska osnovne plače z zneski iz priloge 1, je bila napačno uporabljena določba 4. odstavka 49. c člena ZSPJS. Tožnici se plača s prevedbo ni znižala zaradi varovanja osnovne plače, določene v 49. f členu ZSPJS, prav tako ji po mnenju sodišča ni bila kršena pravica do že doseženih napredovanj, pač pa je bila tožnici po mnenju sodišča kršena pravica do bodočih napredovanj. Ko bi tožnica namreč napredovala v višji plačni razred, bi napredovala le navidezno, zgolj po številki plačnega razreda iz 49. v 50. razred, znesek plače pa bi ostal isti, saj bi praviloma že od vsega začetka morala biti uvrščena v višji plačni razred, kot pa je 49. Sodišče odločbe ni odpravilo in vrnilo v ponovno odločanje, temveč je na podlagi 2. odstavka 64. člena ZUS-1 zgolj ugotovilo, da je izpodbijana odločba nezakonita.<
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 16. 6. 2010Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS sodba U 1469/2008Upravno sodišče RS · 16. 6. 2010
Ker 4. odstavek 49.c člena določa, da se nominalni znesek osnovne plače prevede z uvrstitvijo v po vrednosti najbližji plačni razred iz priloge 1 zakona, bi moral biti tožnik uvrščen v tisti plačni razred iz priloge 1, ki je po vrednosti najbližji nominalnemu znesku osnovne plače. Ker je bil uvrščen v 50. plačni razred, kar je prenizko glede na primerjavo nominalnega zneska osnovne plače z zneski iz priloge 1, je bila napačno uporabljena določba 4. odstavka 49. c člena ZSPJS. Tožniku se plača s prevedbo ne bi smela znižati zaradi varovanja osnovne plače, določene v 49. f členu ZSPJS, prav tako mu po mnenju sodišča ni bila kršena pravica do že doseženih napredovanj, pač pa je bila tožniku po mnenju sodišča kršena pravica do bodočih napredovanj. Ko bi tožnik napredoval v višji plačni razred, bi napredoval le navidezno, zgolj po številki plačnega razreda iz 50. v 51. razred, znesek plače pa bi ostal isti, saj bi praviloma že od vsega začetka moral biti uvrščen v višji plačni razred. Sodišče odločbe ni odpravilo in vrnilo zadeve v ponovno odločanje, temveč je zgolj ugotovilo, da je izpodbijana odločba nezakonita (2. odstavek 64. člena ZUS-1).
- UPRS sodba U 1763/2008Upravno sodišče RS · 9. 6. 2010
Ker 4. odstavek 49. c člena določa, da se nominalni znesek osnovne plače prevede z uvrstitvijo v po vrednosti najbližji plačni razred iz priloge 1 zakona, bi morala biti tožnica uvrščena v tisti plačni razred iz priloge 1, ki je po vrednosti najbližji nominalnemu znesku osnovne plače. Ker pa je bila uvrščena v 49. plačni razred, kar je prenizko glede na primerjavo nominalnega zneska osnovne plače z zneski iz priloge 1, je bila napačno uporabljena določba 4. odstavka 49. c člena ZSPJS. Tožnici se plača s prevedbo ni znižala zaradi varovanja osnovne plače, določene v 49. f členu ZSPJS, prav tako ji po mnenju sodišča ni bila kršena pravica do že doseženih napredovanj, pač pa je bila tožnici po mnenju sodišča kršena pravica do bodočih napredovanj. Ko bi tožnica namreč napredovala v višji plačni razred, bi napredovala le navidezno, zgolj po številki plačnega razreda iz 49. v 50. razred, znesek plače pa bi ostal isti, saj bi praviloma že od vsega začetka morala biti uvrščena v višji plačni razred, kot pa je 49. Sodišče odločbe ni odpravilo in vrnilo v ponovno odločanje, temveč je na podlagi 2. odstavka 64. člena ZUS-1 zgolj ugotovilo, da je izpodbijana odločba nezakonita.<