27. člen ZDPra-UPB2

Vrhovno sodišče je v zadnjem obdobju že večkrat pojasnilo, kakšna je ustavna vloga Vrhovnega sodišča in kakšen je temu ustrezajoč pristop strank do Vrhovnega sodišča. Prvič je to storilo v zadevi II Ips 212/2016 z dne 15. 3. 2018. Revizija tožnika v obravnavani zadevi v nasprotju s tam izraženim stališčem ne odpira pomembnih pravnih vprašanj, še več: v pretežnem delu se ne osredotoča niti na tista pravna vprašanja, ki so bila osrednjega pomena za odločitev v konkretni odškodninskopravni zadevi, marveč ponavlja nekatere očitno neutemeljene procesne očitke, na katere mu je odgovorilo že pritožbeno sodišče. Prehodna procesna zakonodaja takšno revizijo sicer še dopušča. Zato jo je Vrhovno sodišče sicer obravnavalo, a na očitke le na kratko odgovorilo.

Za ugotavljanje vrednosti zahtevka oziroma predmeta v nepravdnem postopku se smiselno uporabljajo določbe ZPP o določitvi vrednosti spornega predmeta. Kadar se tožbeni zahtevek (predlog v nepravdnem postopku) nanaša na denarni znesek, je vrednost določena že s samim tožbenim zahtevkom (predlogom v nepravdnem postopku). Med postopkom ocenjena drugačna vrednost, pa čeprav ocenjena s pomočjo sodnega cenilca, ki ga je določilo sodišče, ne more vplivati na vrednost spornega predmeta, kadar gre za denarni zahtevek.

Tožena stranka je vložila pritožbo zoper izpodbijani del sodbe. Po preteku pritožbenega roka je z vlogo sodišču posredovala pooblastilo za zastopanje po pomočnici državnega pravobranilca v postopku pred Višjim delovnim in socialnim sodiščem v predmetni zadevi. Pooblastilo je podpisala državna pravobranilka. Iz vloge izhaja, da tožena stranka dopolnjuje pritožbo s pooblastilom, ki je bilo pomotoma izpuščeno pri vložitvi pritožbe. Brez pooblastila pomočnica državnega pravobranilca v skladu z določilom 27. člena ZDPra nima pravice do zastopanja pred Višjim delovnim in socialnim sodiščem v pritožbenem postopku. V skladu z določili 4. odstavka 343. člena ZPP se šteje, da pritožba ni dovoljena, če jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice. Upravičenost do vložitve pritožbe se namreč izkaže s predložitvijo pooblastila, katerega je potrebno priložiti ob vložitvi pritožbe oziroma do izteka pritožbenega roka in kasnejše dopolnitve niso dopustne. V pritožbenem postopku se ne uporabljajo določila 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v popravo, kot to izrecno določa 336. člen ZPP. Ker pritožbe ni vložila oseba, ki je imela to pravico, pritožba ni dovoljena, zato jo je bilo potrebno za

Pomočnik državnega pravobranilca je na podlagi pooblastila državnega pravobranilca upravičen zastopati pred okrajnimi in okrožnimi sodišči ter pred upravnimi organi. Ker pomočnik državnega pravobranilca nima zakonskega pooblastila za zastopanje pred sodišči višje stopnje, ne more vložiti revizije zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje, četudi ga je za to pooblastil državni pravobranilec.

Pomočnik državnega pravobranilca nima zakonske podlage za samostojno zastopanje države pred sodišči. To pravico ima le, kolikor ga državni pravobranilec (oziroma generalni državni pravobranilec) za to posebej pooblasti, a je tudi tako pooblastilo po zakonu omejeno in se lahko nanaša le na zastopanje pred okrajnimi in okrožnimi sodišči ter upravnimi organi. Pritožbo na višje sodišče bi zato moral vložiti državni pravobranilec.

Pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje bi moral vložiti državni pravobranilec. Pomočnica državnega pravobranilca, ki je vložila pritožbo, za to pravdno dejanje ni imela ne pooblastila v zakonu, ne posebnega pooblastila državnega pravobranilca.