12. člen ZDPra-UPB2
Državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil morajo dajati državnemu pravobranilstvu na njegovo zahtevo uradne podatke in obvestila, potrebna za zastopanje v posamezni zadevi. V ta namen lahko državno pravobranilstvo zahteva od pristojnega organa na vpogled spis o posamezni zadevi. Državno pravobranilstvo ima na podlagi tega zakona ali drugih zakonov, ki določajo njegove naloge in pristojnosti, zaradi obravnavanja in reševanja posamezne zadeve pravico do brezplačnega dostopa oziroma do brezplačnega neposrednega elektronskega dostopa do informatiziranih vpisnikov sodišč in vseh javnih knjig, registrov in drugih uradnih evidenc, ki jih upravljajo organi javnega sektorja v informatizirani obliki. V navedene zbirke podatkov dostopa z navedbo osebnega imena in naslova prebivališča obdolženca, obtoženca ali stranke sodnega ali drugega postopka, navedbo namena dostopa ter opravilne številke zadeve državnega pravobranilstva. Državno pravobranilstvo lahko v podatke iz zbirk podatkov vpogleda, jih kopira, prepiše ali izpiše ter nadalje obdeluje v postopkih, kjer izvršuje svoje zakonsko določene naloge in pristojnosti. Pri dostopu do zbirk osebnih podatkov, evidenc ali registrov, ki vsebujejo občutljive osebne podatke, se način dostopa in sistem zavarovanja osebnih podatkov določi v državnopravobranilskem redu, po pridobitvi predhodnega soglasja Informacijskega pooblaščenca.
- VSM sklep I Cp 162/2017Višje sodišče v Mariboru · 2017
S takšnim razlogovanjem, kot ga je podalo sodišče prve stopnje, je nedvomno poseglo v pravico tožeče stranke oziroma otežilo njeno pravico do učinkovitega uveljavljanja človekovih pravic oziroma do povračila škode zoper državo (26. člen Ustave).
- VDSS VDS sodba Pdp 868/2001Višje delovno in socialno sodišče · 2002
Toženo stranko RS po Zakonu o državnem pravobranilstvu zastopa državno pravobranilstvo. Državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil morajo državnemu pravobranilstvu na njegovo zahtevo dati uradne podatke in obvestila, potrebna za zastopanje v posamezni zadevi (12. čl. ZDPra). To pomeni, da bi vse listine, za katere je tožena stranka predlagala, naj jih pridobi sodišče, v resnici moral pridobiti njen zakoniti zastopnik. Opustitev sprejema formalnega sklepa o zavrnitvi dokaznega predloga ne pomeni relativne bistvene krštive določb pravdnega postopka. Tožena stranka se neutemeljeno sklicuje na določbe tretjega odstavka 226. čl. ZPP, saj se glede na 12. čl. ZDPra ne more šteti, da tožena stranka ni mogla doseči, da bi ji državni organi izročili listine, ki jih hranijo.
- VDSS VDS sklep Pdp 1583/97Višje delovno in socialno sodišče · 1999
Odklonitev delovnega naloga predstavlja hujšo kršitev delovnih obveznosti le, če so naloge, ki jih je delavec odklonil, sodile v opis delovnega mesta, na katerega je delavec razporejen, sicer pa odklonitev nalog ne predstavlja hujše kršitve delovnih obveznosti in zaradi tega delavcu ni moglo zakonito prenehati delovno razmerje.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 14. 3. 2017Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSM sklep I Cp 162/2017Višje sodišče v Mariboru · 14. 3. 2017
S takšnim razlogovanjem, kot ga je podalo sodišče prve stopnje, je nedvomno poseglo v pravico tožeče stranke oziroma otežilo njeno pravico do učinkovitega uveljavljanja človekovih pravic oziroma do povračila škode zoper državo (26. člen Ustave).
- VDSS VDS sodba Pdp 868/2001Višje delovno in socialno sodišče · 6. 12. 2002
Toženo stranko RS po Zakonu o državnem pravobranilstvu zastopa državno pravobranilstvo. Državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil morajo državnemu pravobranilstvu na njegovo zahtevo dati uradne podatke in obvestila, potrebna za zastopanje v posamezni zadevi (12. čl. ZDPra). To pomeni, da bi vse listine, za katere je tožena stranka predlagala, naj jih pridobi sodišče, v resnici moral pridobiti njen zakoniti zastopnik. Opustitev sprejema formalnega sklepa o zavrnitvi dokaznega predloga ne pomeni relativne bistvene krštive določb pravdnega postopka. Tožena stranka se neutemeljeno sklicuje na določbe tretjega odstavka 226. čl. ZPP, saj se glede na 12. čl. ZDPra ne more šteti, da tožena stranka ni mogla doseči, da bi ji državni organi izročili listine, ki jih hranijo.
- VDSS VDS sklep Pdp 1583/97Višje delovno in socialno sodišče · 26. 8. 1999
Odklonitev delovnega naloga predstavlja hujšo kršitev delovnih obveznosti le, če so naloge, ki jih je delavec odklonil, sodile v opis delovnega mesta, na katerega je delavec razporejen, sicer pa odklonitev nalog ne predstavlja hujše kršitve delovnih obveznosti in zaradi tega delavcu ni moglo zakonito prenehati delovno razmerje.