Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadne vode iz naprav za kloralkalno elektrolizo

(1)Ta uredba v skladu z Direktivo Sveta z dne 22. marca 1982 o mejnih vrednostih in ciljih kakovosti pri odvajanju živega srebra v industriji, ki uporablja kloralkalno elektrolizo (UL L št. 81 z dne 27. 3. 1982, str. 29), zadnjič spremenjeno z Direktivo Sveta z dne 23. decembra 1991 o standardiziranju in racionaliziranju poročil o izvajanju določenih direktiv, ki se nanašajo na okolje (UL L št. 377 z dne 31. 12. 1991, str. 48), in Direktivo 2006/11/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. februarja 2006 o onesnaževanju pri odvajanju nekaterih nevarnih snovi v vodno okolje Skupnosti (UL L št. 64 z dne 4. 3. 2006, str. 52) določa za naprave za kloralkalno elektrolizo pri odvajanju industrijske odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: odpadna voda):

-        mejne vrednosti parametrov odpadne vode in

-        posebne ukrepe za zmanjševanje emisije snovi.

(2)Za vprašanja o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadne vode iz naprav za kloralkalno elektrolizo, ki niso urejena s to uredbo, se uporablja predpis, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo. Za vprašanja obratovalnega monitoringa odpadnih vod pa se uporablja predpis, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih vod ter pogoje za njegovo izvajanje.

(1)Določbe te uredbe se uporabljajo za odvajanje odpadnih vod iz naprav za kloralkalno elektrolizo, in sicer iz naprav za:

1.proizvodnjo klora, vodika in natrijevega hidroksida s kloralkalno elektrolizo;

2.za čiščenje in polnjenje z elektrolizo proizvedenega klora, vodika in natrijevega hidroksida;

3.za čiščenje odpadnega zraka iz naprav iz 1. in 2. točke tega odstavka.

(2)Naprave za proizvodnjo klora, vodika in natrijevega hidroksida s kloralkalno elektrolizo so podrobneje opisane v Referenčnem dokumentu o najboljših razpoložljivih tehnikah proizvodnje kloralkalnih izdelkov 2002/C12/04 z dne 21. decembra 2001 za namene Direktive Sveta 96/61/ES o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja okolja (UL C št. 12 z dne 16. 1. 2002, str. 5), ki je dostopen na spletni strani Agencije Republike Slovenije za okolje.

(3)Za odpadno vodo iz naprav za proizvodnjo kloralkalne elektrolize se ne šteje:

-        odpadna voda iz hladilnih sistemov znotraj vira one snaževanja,

-        odpadna voda iz naprav za pripravo vode znotraj vira onesnaževanja in

-        komunalna odpadna voda, ki nastaja v virih onesnaževanja.

(1)Mejne vrednosti parametrov odpadne vode in emisijskih faktorjev iz naprave za kloralkalno elektrolizo, ki se odvaja neposredno in posredno v vode ali v javno kanalizacijo, so določene v preglednici 1 iz Priloge 1, ki je sestavni del te uredbe.

(2)Če javna kanalizacija ni zaključena s komunalno ali skupno čistilno napravo, se za odpadno vodo iz naprave za kloralkalno elektrolizo, ki se odvaja v javno kanalizacijo, uporabljajo mejne vrednosti, ki so v Prilogi 1 te uredbe določene za neposredno in posredno odvajanje v vode.

(1)Proizvodnja klora, vodika in natrijevega hidroksida s kloralkalno elektrolizo je dovoljena z uporabo:

-        membranskih celic ali

-        diafragemskih celic brez azbesta.

(2)Proizvodnja klora, vodika in natrijevega hidroksida s kloralkalno elektrolizo z uporabo živosrebrnih celic ter diafragemskih celic z azbestom je prepovedana.

Posebni ukrepi, ki jih mora upravljavec naprave za kloralkalno elektrolizo izvajati zaradi čim manjšega onesnaževanja okolja, so:

1.zadrževanje in recikliranje slanice v proizvodnem procesu;

2.čiščenje odpadnega plina brez uporabe vode;

3.ločevanje vode za hlajenje od vode, ki se uporablja v proizvodnem procesu;

4.ustvarjanje podtlaka z napravami, ki ne uporabljajo vode;

5.uporaba bazenov za izravnavanje količin odpadne vode na izpustu;

6.čiščenje odpadne vode z uporabo fizikalnih in kemičnih postopkov;

7.zmanjševanje porabe ter preprečevanje sproščanja žveplove kisline v postopku sušenja klora z uporabo ukrepov, kot so:

-  koncentriranje žveplove kisline na lokaciji z obtočnimi izparilniki,

-  uporaba izrabljene kisline za uravnavanje pH v procesu in v odpadnih vodnih tokovih;

8.uporaba ogljikovega tetraklorida v postopkih utekočinjanja in čiščenja klora je prepovedana;

9.omejevanje sproščanja prostih oksidantov v odpadni vodi (Br 2, Cl 2, OCl -, OBr -) s katalitsko redukcijo v mirujoči plasti, kemično redukcijo ali poljubno drugo enako učinkovito metodo, pri katerih koncentracija prostih oksidantov ne sme preseči 10,0 mg/l;

10.izvajanje ukrepov omejevanja sproščanja kloratov in bromatov v vodo iz naprave, ki uporablja tehnologijo z membranskimi celicami tako, da se vzdržuje kislost v anolitu (pH = 1–2) in razkraja klorat v krogotoku slanice pred iztokom odpadne vode. Nadzorovati se mora vsebnost klorata in bromata v krogotoku slanice, in sicer v povratni slanici, pri čemer koncentracija klorata ne sme presegati 5 g/l, koncentracija bromata pa 10 mg/l;

11.izvajanje meritev pH vrednosti, koncentracije prostih oksidantov, klorata in bromata zaradi nadzora učinkovitosti izvajanja ukrepov iz 9. in 10. točke tega člena ter vodenje obratovalnega dnevnika o teh meritvah, pri čemer se pogostost teh meritev z najdaljšim časovnim presledkom med dvema meritvama deset dni in poenostavljena metoda merjenja koncentracije prostih oksidantov določita v okoljevarstvenem dovoljenju.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja.

(1)Z globo od 4.000 eurov do 40.000 eurov se za prekršek kaznuje upravljavec naprave za kloralkalno elektrolizo, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če pri izboru tehnologij za kloralkalno elektrolizo ne upošteva določb 4. člena te uredbe ali ne izvaja ukrepov iz 5. člena te uredbe.

(2)Z globo od 1.200 eurov do 4000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba upravljavca naprave za kloralkalno elektrolizo.

(1)Upravljavec obstoječe naprave za kloralkalno elektrolizo mora prilagoditi njeno obratovanje v zvezi z mejnimi vrednostmi emisije snovi iz Priloge 1 te uredbe najpozneje do 31. decembra 2012.

(2)Do prilagoditve obstoječih naprav za kloralkalno elektrolizo v skladu s prejšnjim odstavkom se za take naprave uporabljajo mejne vrednosti, ki so določene v Prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe.

(3)Upravljavec obstoječe naprave za kloralkalno elektrolizo mora za njeno obratovanje zagotoviti izvajanje ukrepov iz 9. in 10. točke 5. člena te uredbe najpozneje do 31. decembra 2012.

(4)Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena mora upravljavec obstoječe naprave za kloralkalno elektrolizo prilagoditi njeno obratovanje določbam 3. člena te uredbe, če se zaradi posegov v to napravo poveča njena proizvodna zmogljivost za več kot 25 odstotkov po uveljavitvi te uredbe.

(5)Proizvodna zmogljivost obstoječe naprave za kloralkalno elektrolizo iz prejšnjega odstavka je največja zmogljivost naprave za kloralkalno elektrolizo, ki jo opredeli proizvajalec naprave za kloralkalno elektrolizo in zapiše v tehnično dokumentacijo, namenjeno uporabnikom naprave, ter se izraža v masi produkta kloralkalne elektrolize, ki nastane v 24 urah obratovanja naprave.

(1)Ne glede na določbe drugega odstavka 3. člena te uredbe se za odpadno vodo iz obstoječe naprave za kloralkalno elektrolizo, odvedeno v javno kanalizacijo, ki ni zaključena s komunalno ali skupno čistilno napravo, uporabljajo mejne vrednosti za odvajanje v javno kanalizacijo do roka iz operativnega programa na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda, do katerega se morajo odpadne vode iz te javne kanalizacije odvajati v vode, očiščene v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav.

(2)Če obstoječa naprava za kloralkalno elektrolizo ni priključena na javno kanalizacijo, se določbe prejšnjega odstavka uporabljajo do 31. decembra 2008 tudi za odpadno vodo, ki se iz naprave za kloralkalno elektrolizo odvaja neposredno v vode, če je iz podatkov dokumentacije, priložene k vlogi za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja, razvidno, da so za priključitev naprave za kloralkalno elektrolizo na javno kanalizacijo izpolnjeni vsi pogoji upravljavca javne kanalizacije v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz objektov in naprav za kloralkalno elektrolizo (Uradni list RS, št. 10/99 in 41/04 – ZVO-1).

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 00719-86/2007/5 Ljubljana, dne 30. avgusta 2007 EVA 2007-2511-0138 Vlada Republike Slovenije Janez Janša l.r. Predsednik Priloga 1: Preglednica 1: Mejne vrednosti parametrov odpadne vode in emisijskega faktorja iz naprave za kloralkalno elektrolizo Priloga 2: Preglednica 1: Mejne vrednosti parametrov odpadne vode in emisijskega faktorja iz obstoječe naprave za kloralkalno elektrolizo