5. člen

Posebni ukrepi, ki jih mora upravljavec naprave za kloralkalno elektrolizo izvajati zaradi čim manjšega onesnaževanja okolja, so:

1.zadrževanje in recikliranje slanice v proizvodnem procesu;

2.čiščenje odpadnega plina brez uporabe vode;

3.ločevanje vode za hlajenje od vode, ki se uporablja v proizvodnem procesu;

4.ustvarjanje podtlaka z napravami, ki ne uporabljajo vode;

5.uporaba bazenov za izravnavanje količin odpadne vode na izpustu;

6.čiščenje odpadne vode z uporabo fizikalnih in kemičnih postopkov;

7.zmanjševanje porabe ter preprečevanje sproščanja žveplove kisline v postopku sušenja klora z uporabo ukrepov, kot so:

-  koncentriranje žveplove kisline na lokaciji z obtočnimi izparilniki,

-  uporaba izrabljene kisline za uravnavanje pH v procesu in v odpadnih vodnih tokovih;

8.uporaba ogljikovega tetraklorida v postopkih utekočinjanja in čiščenja klora je prepovedana;

9.omejevanje sproščanja prostih oksidantov v odpadni vodi (Br 2, Cl 2, OCl -, OBr -) s katalitsko redukcijo v mirujoči plasti, kemično redukcijo ali poljubno drugo enako učinkovito metodo, pri katerih koncentracija prostih oksidantov ne sme preseči 10,0 mg/l;

10.izvajanje ukrepov omejevanja sproščanja kloratov in bromatov v vodo iz naprave, ki uporablja tehnologijo z membranskimi celicami tako, da se vzdržuje kislost v anolitu (pH = 1–2) in razkraja klorat v krogotoku slanice pred iztokom odpadne vode. Nadzorovati se mora vsebnost klorata in bromata v krogotoku slanice, in sicer v povratni slanici, pri čemer koncentracija klorata ne sme presegati 5 g/l, koncentracija bromata pa 10 mg/l;

11.izvajanje meritev pH vrednosti, koncentracije prostih oksidantov, klorata in bromata zaradi nadzora učinkovitosti izvajanja ukrepov iz 9. in 10. točke tega člena ter vodenje obratovalnega dnevnika o teh meritvah, pri čemer se pogostost teh meritev z najdaljšim časovnim presledkom med dvema meritvama deset dni in poenostavljena metoda merjenja koncentracije prostih oksidantov določita v okoljevarstvenem dovoljenju.