8. člen ZZDT-UPB2
Splošne določbe
(1)Delovno dovoljenje je dokument, na podlagi katerega lahko domači ali tuji delodajalec sklene pogodbo o zaposlitvi ali pogodbo o delu, oziroma opravlja drugo delo s tujcem v skladu z določbami tega zakona.
(2)Delovno dovoljenje se izda kot osebno delovno dovoljenje, dovoljenje za zaposlitev ali dovoljenje za delo.
(3)Osebno delovno dovoljenje se izda za določen ali nedoločen čas.
(4)Dovoljenje za zaposlitev se praviloma izda za dobo do enega leta, če s tem zakonom ni drugače določeno.
(5)Dovoljenje za delo se izda z različno časovno omejitvijo, odvisno od namena, za katerega je bilo izdano.
(6)Delovno dovoljenje se praviloma izda na vlogo delodajalca, če s tem zakonom ni drugače določeno.
(7)Za isto časovno obdobje je tujcu lahko izdano le eno delovno dovoljenje, razen če ta zakon ne določa drugače.
(8)Tujec, ki je pridobil dovoljenje za začasno prebivanje kot žrtev trgovine z ljudmi, je na trgu dela v enakem položaju kakor drugi tujci z dovoljenjem za začasno prebivanje.
(9)Za izdajo delovnega dovoljenja morata vlagatelj in tujec izpolnjevati pogoje, določene s tem zakonom.
(10)Med trajanjem delovnega razmerja mora imeti tujec v skladu s slovensko zakonodajo prijavljeno socialno zavarovanje.
(11)V primeru sklepanja delovnega razmerja je delodajalec dolžan pred vlogo za izdajo delovnega dovoljenja prijaviti prosto delovno mesto v skladu z zakonom, ki ureja zaposlovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti.
(12)Zavod za zaposlovanje je v primeru, da je s tem zakonom določena kontrola trga dela, dolžan v roku osmih delovnih dni od prijave prostega delovnega mesta delodajalca pisno obvestiti, ali so v evidenci brezposelnih oseb ustrezne domače ali z domačimi izenačene brezposelne osebe. V primeru iz četrtega odstavka 11.a člena tega zakona zavod za zaposlovanje delodajalca pisno obvesti o soglasju ali zavrnitvi soglasja v roku 30 dni od prijave prostega delovnega mesta.
(13)Vlogo za izdajo delovnega dovoljenja za prijavljeno prosto delovno mesto mora delodajalec vložiti v roku 30 dni od dneva vročitve obvestila iz prejšnjega odstavka oziroma v roku 30 dni od prijave prostega delovnega mesta, če se trg dela ne kontrolira.
(14)Delovno dovoljenje se odvzame in razveljavi, če: 1. tujec, ki po zakonu, ki ureja prebivanje tujcev, ni pridobil dovoljenja za prebivanje ali mu je to prenehalo veljati, 2. tujec opravlja delo, za katero mu ni bilo izdano delovno dovoljenje. Ta določba ne velja za tujce z osebnim delovnim dovoljenjem. 3. tujec ni sklenil delovnega ali pogodbenega razmerja z delodajalcem ali je to bilo prekinjeno pred iztekom veljavnosti delovnega dovoljenja. Ta določba ne velja za tujce z osebnim delovnim dovoljenjem. 4. delodajalec odjavi socialno zavarovanje tujca, ki je zaposlen na podlagi dovoljenja za zaposlitev ali dovoljenja za delo za sezonsko delo, 5. delodajalec ne prijavi začetka dela tujca v roku iz prvega ali drugega odstavka 29.a člena tega zakona, 6. samozaposleni tujec z osebnim delovnim dovoljenjem z veljavnostjo enega leta pred potekom veljavnosti delovnega dovoljenja preneha z opravljanjem dejavnosti, oziroma ni več vpisan v ustrezen register, ali vpisnik.
(15)Minister, pristojen za delo, določi obrazce za vložitev prošnje za izdajo delovnega dovoljenja, organ, pri katerem se prošnja vloži, dokazila k vlogam, način izkazovanja izobrazbe in poklicne usposobljenosti tujca ter obliko in vsebino posamezne vrste delovnega dovoljenja.
(16)Če tujec iz kakršnih koli razlogov na strani tujca ali delodajalca ne sklene delovnega ali pogodbenega razmerja, oziroma ne nastopi dela ali se delovno oziroma pogodbeno razmerje prekine pred iztekom veljavnosti dovoljenja za zaposlitev ali dovoljenja za delo, je delodajalec dolžan vrniti delovno dovoljenje organu, ki ga je izdal v roku: 1. 15 dni od vročitve dovoljenja za prebivanje tujcu, ki pred tem ni imel dovoljenja za prebivanje, če tujec ne nastopi dela; 2. 10 dni od vročitve dovoljenja za zaposlitev ali dovoljenja za delo za tujca, ki ima dovoljenje za prebivanje, če ne nastopi dela; 3. tri delovne dni od prekinitve delovnega ali pogodbenega razmerja s tujcem.
(17)Če pristojni organ v primeru iz prejšnjega odstavka s pravnomočno odločbo ali sodbo ugotovi, da je tujec oziroma delodajalec zlorabil namen izdaje dovoljenja za zaposlitev oziroma dovoljenja za delo ali na njegovi podlagi izdano dovoljenje za prebivanje, je tujcu prepovedan dostop na trg dela za pet let od dneva pravnomočnosti odločbe ali sodbe, oziroma je delodajalcu prepovedano novo zaposlovanje in delo za 10 let od dneva pravnomočnosti odločbe ali sodbe. Če ima tujec ob začetku pravnomočnosti odločbe ali sodbe veljavno dovoljenje za zaposlitev ali dovoljenje za delo, se mu to razveljavi.
(18)Če je bilo s pravnomočno odločbo ugotovljeno, da je bilo dokazilo o izobrazbi ponarejeno, se tujcu, če ima veljavno dovoljenje za zaposlitev, to razveljavi in prepove zaposlovanje in delo v Republiki Sloveniji za pet let od pravnomočnosti odločbe.
- VDSS sklep Psp 363/2013Višje delovno in socialno sodišče · 2013
Tožnik s tožbo izpodbija odločbo toženca, s katero ga je vključil v obvezno zdravstveno zavarovanje po 20. točki 1. odstavka 15. člena ZZVZZ kot osebo s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki ne izpolnjuje pogojev za zavarovanje po eni izmed točk 1. odstavka 15. člena ZZVZZ in sama plačuje prispevek za zavarovanje. Ker tožnik ni verjetno izkazal, da že ima status zavarovanca na drugi podlagi, ni verjetno izkazano, da terjatev obstoji oziroma bo nastala, zato niso izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe, s katero bi se razveljavile odločbe in tožniku priznal prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje, kar neutemeljeno uveljavlja s predlogom za izdajo začasne odredbe.
- VDSS sodba Psp 281/2012Višje delovno in socialno sodišče · 2012
Tožnik je bil za čas izplačevanja denarnega nadomestila vpisan v evidenco pri zavodu za zaposlovanje na podlagi drugih zakonov za namen prejemanja nadomestila. Tožbeni zahtevek na vpis v evidenco brezposelnih oseb – aktivnih iskalcev zaposlitve je neutemeljen, ker tožnik, ki je tujec, v Sloveniji ni imel stalnega prebivališča in veljavnega delovnega dovoljenja.
- UPRS sodba II U 250/2011Upravno sodišče RS · 2012
Sklicevanje tožnika na odločitev upravnega organa v drugi upravni zadevi bi bilo lahko utemeljeno le v primeru, če bi to dokazovalo nezakonito oz. arbitrarno postopanje v obravnavani zadevi.
Povezano: sklici 5Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
8 odločb navaja ta člen · zadnja 29. 7. 2013Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VDSS sklep Psp 363/2013Višje delovno in socialno sodišče · 29. 7. 2013
Tožnik s tožbo izpodbija odločbo toženca, s katero ga je vključil v obvezno zdravstveno zavarovanje po 20. točki 1. odstavka 15. člena ZZVZZ kot osebo s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki ne izpolnjuje pogojev za zavarovanje po eni izmed točk 1. odstavka 15. člena ZZVZZ in sama plačuje prispevek za zavarovanje. Ker tožnik ni verjetno izkazal, da že ima status zavarovanca na drugi podlagi, ni verjetno izkazano, da terjatev obstoji oziroma bo nastala, zato niso izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe, s katero bi se razveljavile odločbe in tožniku priznal prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje, kar neutemeljeno uveljavlja s predlogom za izdajo začasne odredbe.
- VDSS sodba Psp 281/2012Višje delovno in socialno sodišče · 27. 9. 2012
Tožnik je bil za čas izplačevanja denarnega nadomestila vpisan v evidenco pri zavodu za zaposlovanje na podlagi drugih zakonov za namen prejemanja nadomestila. Tožbeni zahtevek na vpis v evidenco brezposelnih oseb – aktivnih iskalcev zaposlitve je neutemeljen, ker tožnik, ki je tujec, v Sloveniji ni imel stalnega prebivališča in veljavnega delovnega dovoljenja.
- UPRS sodba II U 250/2011Upravno sodišče RS · 29. 8. 2012
Sklicevanje tožnika na odločitev upravnega organa v drugi upravni zadevi bi bilo lahko utemeljeno le v primeru, če bi to dokazovalo nezakonito oz. arbitrarno postopanje v obravnavani zadevi.
- VDSS sodba in sklep Pdp 312/2012Višje delovno in socialno sodišče · 7. 6. 2012
Ker tožnica ni imela delovnega dovoljenja, v spornem obdobju (ko je opravljala občasna dela za toženo stranko) ni mogla biti v delovnem razmerju pri toženi stranki, ne glede na to, ali je imelo njeno delo sicer vse elemente delovnega razmerja.
- UPRS sodba I U 1408/2010Upravno sodišče RS · 6. 7. 2011
Tožniku je bilo dne 1. 6. 2009 izdanih šest delovnih dovoljenj za zaposlitev tujcev, vendar tujcev v roku iz 29. člena ZZDT ni prijavil v socialno zavarovanje, niti ni roku iz 16. odstavka 8. člena ZZDT vrnil njihovih delovnih dovoljenj. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju je prvostopenjski organ pravilno odločil, da se tožniku izdaja dovoljenja za zaposlitev tujca zavrne, ker ni izpolnjen pogoj iz 4. člena Uredbe, saj v preteklem letu z izdanimi dovoljenji za zaposlitev tujcev ni ravnal v skladu z ZZDT.
- VDSS VDS sodba Pdp 667/2008Višje delovno in socialno sodišče · 6. 11. 2008
Ker je tožnik za obdobje veljavnosti delovnega dovoljenja sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas enega leta, po izteku te pogodbe o zaposlitvi ne more na podlagi dejstva, da je v vmesnem obdobju pridobil osebno delovno dovoljenje, ki ni časovno omejeno, zahtevati od tožene stranke, da ga zaposli za nedoločen čas.
- VDSS VDS sodba Pdp 654/2007Višje delovno in socialno sodišče · 14. 2. 2008
Tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja za čas po nezakoniti odpovedi pogodbe o zaposlitvi tujcu je utemeljen le do dneva prenehanja veljavnosti delovnega dovoljenja, saj s tem po samem zakonu preneha pogodba o zaposlitvi. Iz tega razloga po tem času vrnitev tožnika na delo k toženi stranki ni več mogoča, je pa upravičen do odškodnine po 1. odstavku 118. člena ZDR. Pri presoji višine odškodnine je potrebno upoštevati, da pravična odškodnina znaša vsaj toliko, kolikor bi znašale tožnikove plače do izteka pogodbe o zaposlitvi za določen čas, če ne bi bila predčasno nezakonito odpovedana, ter dejstvo, da tožnik ne more sam pridobiti delovnega razmerja za delo.
- VDSS VDS sodba Pdp 1166/2002Višje delovno in socialno sodišče · 8. 4. 2004
Delodajalec je lahko delavca - tujca zaposloval le za čas veljavnosti pridobljenega delovnega dovoljenja in zato ni mogoče šteti, da je tožniku delovno razmerje na podlagi 18. čl. ZDR prešlo v delovno razmerje za nedoločen čas.