iuris
Člen je iz starejše konsolidacije. Aktualno besedilo je v predpisu ZPP.
§ zakonZakon o pravdnem postopku (uradno prečiščeno besedilo) · ZPP-UPB3

158. člen ZPP-UPB3

Sodna praksa: 3 odločbe navajajo ta člen · zadnja 4. 11. 2022Vse odločbe ↓
  • VSK Sklep II Ip 278/2022Višje sodišče v Kopru · 2022

    Vprašanje stroškovnih posledic umika predloga za izvršbo v ZIZ ni urejeno, zato je na podlagi 15. člena ZIZ treba smiselno uporabiti določbe ZPP. Smiselna uporaba pomeni, da je treba upoštevati tudi posebnosti izvršilnega postopka (na primer okoliščina, da pri postopku izvršbe na podlagi izvršilnega naslova upnik razpolaga z izvršilnim naslovom, ki ga dolžnik ni upošteval, sicer izvršba ne bi bila potrebna). Zato so možne še druge situacije, ko upniku ni treba povrniti dolžnikovih stroškov, če umakne predlog, in ne le položaj, ko dolžnik izpolni. Pri tem je treba upoštevati konkretne okoliščine, ki so pripeljale do vložitve predloga za izvršbo in do njegovega umika.

  • VSK Sodba I Cp 380/2020Višje sodišče v Kopru · 2021

    Odškodnina za negmotno škodo.

  • VSM Sklep I Cp 675/2018Višje sodišče v Mariboru · 2018

    Tožnikova skrčitev tožbenega zahtevka ne pomeni nič drugega kot umik tožbe v tem delu, kar narekuje odločanje o stroških od tega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, po katerem mora tožnik, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki vse pravdne stroške.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 13. 8. 2007

Sodna praksa

3 odločb navaja ta člen · zadnja 4. 11. 2022
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–3 od 3
  • VSK Sklep II Ip 278/2022
    Višje sodišče v Kopru · 4. 11. 2022

    Vprašanje stroškovnih posledic umika predloga za izvršbo v ZIZ ni urejeno, zato je na podlagi 15. člena ZIZ treba smiselno uporabiti določbe ZPP. Smiselna uporaba pomeni, da je treba upoštevati tudi posebnosti izvršilnega postopka (na primer okoliščina, da pri postopku izvršbe na podlagi izvršilnega naslova upnik razpolaga z izvršilnim naslovom, ki ga dolžnik ni upošteval, sicer izvršba ne bi bila potrebna). Zato so možne še druge situacije, ko upniku ni treba povrniti dolžnikovih stroškov, če umakne predlog, in ne le položaj, ko dolžnik izpolni. Pri tem je treba upoštevati konkretne okoliščine, ki so pripeljale do vložitve predloga za izvršbo in do njegovega umika.

  • VSK Sodba I Cp 380/2020
    Višje sodišče v Kopru · 20. 1. 2021

    Odškodnina za negmotno škodo.

  • VSM Sklep I Cp 675/2018
    Višje sodišče v Mariboru · 25. 9. 2018

    Tožnikova skrčitev tožbenega zahtevka ne pomeni nič drugega kot umik tožbe v tem delu, kar narekuje odločanje o stroških od tega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, po katerem mora tožnik, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki vse pravdne stroške.