196. člen ZJU-UPB3
(1)Glede pravic in obveznosti, ki jih predpisi določajo za višje upravne delavce, se za višje upravne delavce štejejo uradniki v nazivih prve do šeste stopnje.
(2)Uradniki v drugih nazivih se štejejo za upravne delavce.
- VDSS sodba Pdp 33/2014Višje delovno in socialno sodišče · 2014
Tožnik je v spornem obdobju opravljal delo načelnika oddelka, zato mu pripada vtoževana razlika v plači in sicer med plačo, ki jo je dejansko prejemal za pomočnika protiobveščevalne zadeve in plačo višje vrednotnega delovnega mesta načelnika oddelka. Ker je tožnik v spornem času (v maju in juniju 2006) v resnici opravljal delo načelnika, mu pripada plačilo za delo, ki ga je dejansko opravljal, čeprav naj tožena stranka še ne bi imela sistemizirane ustrezne formacijske dolžnosti, ker je to storila šele v juniju 2006.
- VDSS sodba Pdp 1378/2010Višje delovno in socialno sodišče · 2011
Prevedba oziroma imenovanje vojaških oseb v naziv skladno s predpisi o javnih uslužbencih je izenačeno z imenovanjem na formacijsko dolžnost po ZObr, tako da se tožnik, ki je imenovan v naziv vojaškega uslužbenca XII. razreda (naziv pete stopnje), šteje za višjega upravnega delavca, za te delavce pa ne velja določba Pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi, ki določa, da delavec ob razporeditvi na drugo delovno mesto obdrži število plačilnih razredov, ki jih je dosegel.
- VSRS Sodba VIII Ips 236/2008Vrhovno sodišče RS · 2010
Glede na določbe Pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi, ki velja tudi za delavce na obrambnem področju, da višji upravni delavci ob razporeditvi na drugo delovno mesto pri določitvi količnika za obračun plače ne zadržijo napredovanj na prejšnjem delovnem mestu, je sodišče druge stopnje zmotno presodilo, da je tožnik na novi dolžnosti poveljnika upravičen do količnika za obračun plače upoštevaje tudi število napredovanj na prejšnjem delovnem mestu oziroma vojaški dolžnosti.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 10. 7. 2014Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VDSS sodba Pdp 33/2014Višje delovno in socialno sodišče · 10. 7. 2014
Tožnik je v spornem obdobju opravljal delo načelnika oddelka, zato mu pripada vtoževana razlika v plači in sicer med plačo, ki jo je dejansko prejemal za pomočnika protiobveščevalne zadeve in plačo višje vrednotnega delovnega mesta načelnika oddelka. Ker je tožnik v spornem času (v maju in juniju 2006) v resnici opravljal delo načelnika, mu pripada plačilo za delo, ki ga je dejansko opravljal, čeprav naj tožena stranka še ne bi imela sistemizirane ustrezne formacijske dolžnosti, ker je to storila šele v juniju 2006.
- VDSS sodba Pdp 1378/2010Višje delovno in socialno sodišče · 27. 1. 2011
Prevedba oziroma imenovanje vojaških oseb v naziv skladno s predpisi o javnih uslužbencih je izenačeno z imenovanjem na formacijsko dolžnost po ZObr, tako da se tožnik, ki je imenovan v naziv vojaškega uslužbenca XII. razreda (naziv pete stopnje), šteje za višjega upravnega delavca, za te delavce pa ne velja določba Pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi, ki določa, da delavec ob razporeditvi na drugo delovno mesto obdrži število plačilnih razredov, ki jih je dosegel.
- VSRS Sodba VIII Ips 236/2008Vrhovno sodišče RS · 10. 5. 2010
Glede na določbe Pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi, ki velja tudi za delavce na obrambnem področju, da višji upravni delavci ob razporeditvi na drugo delovno mesto pri določitvi količnika za obračun plače ne zadržijo napredovanj na prejšnjem delovnem mestu, je sodišče druge stopnje zmotno presodilo, da je tožnik na novi dolžnosti poveljnika upravičen do količnika za obračun plače upoštevaje tudi število napredovanj na prejšnjem delovnem mestu oziroma vojaški dolžnosti.
- VDSS sodba in sklep Pdp 1349/2007Višje delovno in socialno sodišče · 25. 9. 2008
Tožnik je bil imenovan v naziv 5. stopnje. Ker ga je šteti med višje upravne delavce, je tožena stranka pravilno odločila, da ob imenovanju na novo dolžnost ne obdrži števila plačilnih razredov, ki jih je dosegel pred tem.