191. člen ZJU-UPB3
(1)Predstojnikom organov v sestavi in predstojnikom vladnih služb z dnem začetka uporabe tega zakona preneha funkcija; če izpolnjujejo predpisane pogoje za položaj in če s tem soglašajo, nadaljujejo z delom kot vršilci dolžnosti v statusu uradnika do imenovanja uradnikov na te položaje po opravljenih natečajnih postopkih.
(2)Postopki natečajev za položaje generalnih direktorjev v ministrstvih, direktorjev organov v sestavi ministrstev in direktorjev vladnih služb v skladu s tem zakonom se lahko začnejo izvajati ob začetku uporabe tega zakona, sproženi pa morajo biti najkasneje v enem mesecu po oblikovanju vlade po prvih parlamentarnih volitvah po začetku uporabe tega zakona.
(3)V času od sprožitve natečajnega postopka do imenovanja generalnega direktorja v skladu s tem zakonom se lahko brez natečaja imenuje vršilec dolžnosti generalnega direktorja. Vršilec dolžnosti po preteku dobe, za katero je imenovan, nima pravice do odpravnine.
(4)Namestnikom predstojnikov in drugim osebam v organih državne uprave, ki imajo status funkcionarja, z dnem začetka uporabe tega zakona preneha funkcija.
(5)Državni sekretar, predstojnik organa v sestavi, predstojnik vladne službe in osebe iz četrtega odstavka tega člena imajo pravico do imenovanja v uradniški naziv v skladu s 194. členom tega zakona glede na naziv, ki so ga dosegli pred imenovanjem na funkcijo, in do razporeditve na delovno mesto, ki ustreza temu nazivu. Če takega delovnega mesta ni, se jih razporedi na delovno mesto, ki ustreza njihovi izobrazbi in za katero izpolnjujejo pogoje. Če jim tudi takega delovnega mesta v organu ali v drugih organih ni mogoče zagotoviti, jim delovno razmerje preneha, imajo pa pravico do odpravnine v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja.
- VDSS sodba in sklep Pdp 508/2014Višje delovno in socialno sodišče · 2014
Tožnik (vojak) je ob razvrstitvi v plačni razred (razporeditvi na novo formacijsko dolžnost) dobil višji izhodiščni količnik, zato mu tožena stranka utemeljeno ni priznala vseh doseženih napredovanj in mu je s sporno odločbo pravilno določila količnik z napredovanji 5,00, ki je predstavljal najvišji količnik za določitev osnovne plače, ki bi ga tožnik dosegel ob napredovanju v najvišji plačni razred naziva, ki ga je ime pred razporeditvijo.
- VSRS Sklep X Ips 481/2010Vrhovno sodišče RS · 2011
Ker iz revidentovih revizijskih ugovorov in navedb izhaja, da revident ne nasprotuje uporabi ZJU v obravnavani zadevi, temveč nasprotuje (pravni) ureditvi, kot jo določa zakon v določbah, ki so bile uporabljene, vprašanje, kateri predpis je potrebno uporabiti pri prevedbi zaposlenega funkcionarja oziroma, ali je pri prevedbi pravilna uporaba ZJU, ne more biti pomembno pravno vprašanje.
- UPRS sodba I U 774/2010Upravno sodišče RS · 2010
V konkretnem primeru je bila prevedba v naziv pravilna, medtem ko je uvrstitev v plačni razred nekaj drugega. Iz Uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju ne izhaja, da ima tožnik uradniški naziv druge stopnje. Uredba ne določa imenovanja v nazive, temveč uvrstitev v plačne razrede, kar sta različni zadevi. Pri prevedbi je treba upoštevati naziv, ki ga je imel tožnik pred imenovanjem na funkcijo.
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 27. 11. 2014Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VDSS sodba in sklep Pdp 508/2014Višje delovno in socialno sodišče · 27. 11. 2014
Tožnik (vojak) je ob razvrstitvi v plačni razred (razporeditvi na novo formacijsko dolžnost) dobil višji izhodiščni količnik, zato mu tožena stranka utemeljeno ni priznala vseh doseženih napredovanj in mu je s sporno odločbo pravilno določila količnik z napredovanji 5,00, ki je predstavljal najvišji količnik za določitev osnovne plače, ki bi ga tožnik dosegel ob napredovanju v najvišji plačni razred naziva, ki ga je ime pred razporeditvijo.
- VSRS Sklep X Ips 481/2010Vrhovno sodišče RS · 16. 2. 2011
Ker iz revidentovih revizijskih ugovorov in navedb izhaja, da revident ne nasprotuje uporabi ZJU v obravnavani zadevi, temveč nasprotuje (pravni) ureditvi, kot jo določa zakon v določbah, ki so bile uporabljene, vprašanje, kateri predpis je potrebno uporabiti pri prevedbi zaposlenega funkcionarja oziroma, ali je pri prevedbi pravilna uporaba ZJU, ne more biti pomembno pravno vprašanje.
- UPRS sodba I U 774/2010Upravno sodišče RS · 7. 10. 2010
V konkretnem primeru je bila prevedba v naziv pravilna, medtem ko je uvrstitev v plačni razred nekaj drugega. Iz Uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju ne izhaja, da ima tožnik uradniški naziv druge stopnje. Uredba ne določa imenovanja v nazive, temveč uvrstitev v plačne razrede, kar sta različni zadevi. Pri prevedbi je treba upoštevati naziv, ki ga je imel tožnik pred imenovanjem na funkcijo.