189. člen ZJU-UPB3

Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjskim stališčem, da so bile zatrjevane nezakonitosti, zaradi katerih naj bi bila po mnenju pritožbe tožnica prikrajšana v plači za dva plačna razreda, že predmet pravnomočne sodne odločitve. Med strankama je bilo pravnomočno končanih več sodnih sporov v zvezi s pravilnostjo plače, kot bistvenega pa je prvostopenjsko sodišče pravilno izpostavilo Pd 206/2009 v zvezi s Pdp 136/2010, v katerem so bili zavrnjeni tožbeni zahtevki za razveljavitev pogodbe o zaposlitvi z dne 31. 7. 2008 in aneksa št. 1 k tej pogodbi z dne 30. 9. 2008, ter za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto referent III z osnovnim 19. plačnim razredom, z vsemi napredovanji pa s 24. plačnim razredom.

ZJU pri prevedbi naziva varuje plačo v absolutnem znesku in ne posameznih napredovanj.

Ker je bil tožnik imenovan v naziv z odločbo, ki je v smislu določb ZJU akt upravnega odločanja, ima enak značaj tudi akt tožene stranke, s katerim je bila navedena odločba razveljavljena in ki je predmet tega spora.

Odločba o prevedbi naziva ne predstavlja odločbe o prvi razporeditvi po uveljavitvi ZJU oziroma odločbe o plači. Šele na podlagi sprejetega akta o sistemizaciji, ki je skladen z ZJU in podzakonskimi predpisi, je tožena stranka tožnika razporedila in mu z odločbo določila plačo. Na podlagi te odločbe je tožnik upravičen do izplačila plače, določene za uradniški naziv na podlagi odločbe o prevedbi naziva.

Rok treh mesecev po uveljavitvi ZJU za sprejem akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest je instrukcijski rok, katerega prekoračitev oziroma zamuda ne vpliva na zakonitost akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest.

Odločba o prevedbi v naziv ne predstavlja pravne podlage za priznanje plače po količniku, določenem v 1. odst. 195. člena Zakona o javnih uslužbencih (ZJU - Ur.l. RS št. 56/2002 - 62/2005), saj mora predstojnik, na podlagi te odločbe, izdati odločbo o prvi premestitvi na podlagi 189. člena ZJU, s katero se določi tudi plača (osnovna plača z dodatki). Zato javnemu uslužbencu ne pripada višji količnik že od uveljavitve ZJU, to je od 28.6.2003 oziroma od izdaje odločbe o prevedbi, ampak šele od dokončnosti odločbe o razporeditvi, izdane po 189. členu ZJU.

Tožnica je bila razporejena na podlagi 189. člena ZJU, zato ji je bil skladno z 3. odstavkom 189. člena ZJU pravilno izdan sklep o prevedbi v nov uradniški naziv in razporeditvi po novo sprejeti sistemizaciji in ne upravna odločba, saj gre za odločanje o njenih pravicah in obveznostih iz delovnjega razmerja in ne za upravno stvar, s katero se odloča z upravno odločbo po ZUP. Skladno z 4. odstavkom 24. člena ZJU je zoper sklep o pravici iz delovnega razmerja dovoljeno sodno varstvo pred delovnim sodiščem pod pogojem, da je javni uslužbenec izkoristil možnost pritožbe.