22. člen

(1)Plinovod prečka reko Dravo zakopan v jarek z nadkritjem z 1,50 m. Plinovodna cev se zaščiti z betonskim plaščem. Po položitvi cevi se dno in brežine struge zaščitijo s kamnito oblogo.

(2)Med 20 + 870 km in 21 + 220 km poteka trasa plinovoda vzporedno s strugo Drave na terasi ob cesti v Malečnik. Na odseku od 20 + 950 km do 21 + 200 km je treba razširiti teraso največ za 5 m, nadvišati do največ 1 m in zavarovati brežine delno s kamnito oblogo, delno z zasaditvijo z grmovnicami.

(3)Prečkanje plinovoda s kanalom Zlatoličje je izvedeno po mostni konstrukciji v dolžini približno 150 m. Mostna konstrukcija premošča kanal v celoti ter ne povzroča lokalnega zožanja struge, ne ogroža stabilnosti vodnih in priobalnih zemljišč, ne ovira normalnega pretoka vode in plavja in omogoča izvajanje vzdrževalnih del na vodnem in priobalnem zemljišču.

(4)Pod drugimi vodotoki se nameščajo tovarniško obbetnonirane cevi s steklocementno oblogo debeline ca. 9 mm. Obloga cevi je dodatna mehanska zaščita izolacije. Struga se po položitvi plinovoda ureja in utrdi s kamnito oblogo v obsegu najmanj 3 m gorvodno in 3 m dolvodno od plinovodne cevi oziroma v celotni širini delovnega pasu. Po potrebi se obnovi ali na novo izdela kamnita obloga tudi nad obstoječim plinovodom M1.

(5)Teme cevi mora biti v globini najmanj 1 m pod dnom reguliranih oziroma najmanj 1,5 m pod dnom nereguliranih nižinskih vodotokov in neurejenih hudournikov. V tej globini mora cev potekati v razdalji med spodnjima robovoma brežin in 3 do 5 m na vsako stran pri reguliranih vodotokih oziroma v razdalji med zgornjima robovoma brežin in 3 do 5 m na vsako stran pri nereguliranih vodotokih.

(6)Na območju križanja morajo biti dno struge in brežine vodotoka ustrezno zavarovani. Križanje po mostnih konstrukcijah mora biti predvideno na dolvodni strani teh konstrukcij, tako da ne zmanjšuje pretočne prevodnosti vodotoka in ne ovira izvajanja vzdrževalnih del na njem.

(7)Vsako križanje in poseganje v struge vodotokov je treba izvesti tako, da se ne spremeni pretok vode, njena kakovost in biološka raznovrstnost. Pri posegih v vodotoke je treba upoštevati:

-       ne smejo se poslabšati sedanje odtočne razmere voda (meteornih in površinskih) na celotnem vplivnem območju trase plinovoda;

-       ne sme se poslabšati vodni režim zaradi predvidenih posegov;

-       pri poseganju v vodotoke ne smejo nastajati nova erozijska žarišča ter ne sme biti ogrožena stabilnost terena in obstoječih objektov. Na geološko nestabilnem terenu je treba dosledno upoštevati navodila strokovnjakov za geologijo, geotehniko in geomehaniko za preprečevanje plazov in utrditev terena z ustreznim odvodom površinskih in globinskih voda ter z ukrepi gradbenega, biološkega in kemičnega utrjevanja;

-       na koritih vodotokov mora biti po izvedenem prečkanju vzpostavljeno prvotno stanje, območja izkopa pa ustrezno zavarovana pred erozijo. Vsaka ureditev strug potokov na območjih križanja s plinovodom mora biti skladna z danes uveljavljeno prakso in zahtevami, povezanimi s posegi v naravne površinske vodotoke. Zato je treba pri zavarovalnih ukrepih kar najbolj uporabljati naravni material (kamen, les, zaščita rastlinstva). Poseg v vodotoke mora obvezno potekati pod nadzorom izvajalca javne službe urejanja voda;

-       prečkanje vodotokov je obvezno izvajati v prisotnosti rečne nadzorne službe;

-       za vsako prečkanje vodotokov je treba izdelati projekte z naslednjo vsebino:

-  tehnično poročilo,

-  prikaz konkretnega prečkanja v ustreznem merilu,

-  prečni prerez struge in prečkanja,

-  detajl zavarovanja korita na območju prečkanja,

-  detajl polaganja plinovoda na vodnih in priobalnih zemljiščih;

-       kjer plinovod poteka vzporedno z vodotokom, mora odmik plinovoda od zgornjega roba brežine praviloma znašati vsaj 15 m pri vodotokih 1. reda oziroma 5 m pri vodotokih 2. reda. Pri vodotokih v nasipih se za mejo vodnega zemljišča šteje spodnji rob visokovodnega nasipa na zračni strani. Na posameznih odsekih, na katerih pri vzporednem poteku plinovoda z vodotokom zaradi prostorskih razmer ni mogoče zagotoviti predpisanega odmika, je dovoljeno vodenje plinovoda na priobalnem zemljišču. Zagotoviti je treba, da bo na vodotokih omogočeno izvajanje vzdrževalnih del.

(8)Nobena vodnogospodarska ureditev ne sme biti izvajana med drstjo, ne glede na to, da so ribe izlovljene in vodotoki izpraznjeni. Pred posegom v vodotoke je treba uskladiti terminski načrt izvajanja gradbenih in regulacijskih del s predstavniki pristojne Ribiške družine ter jim omogočiti izlov rib na odsekih polaganja plinovoda, deponiranje ujetih rib med gradnjo in ponovno naselitev izpraznjenih vodotokov po končanih delih. Med gradnjo je treba preprečiti kakršno koli izlivanje tekočin (naftni derivati, olja, cementne odplake itd.), ki bi spremenilo kemizem vode v obravnavanih vodotokih.

(9)Upoštevati je treba določila in ukrepe za zaščito podzemne vode, in sicer:

-       na vodovarstvenih območjih naj se izkop izvaja le s tehnično brezhibnimi stroji;

-       od 0 + 155 km do 0 + 370 km, v neposrednem napajalnem zaledju vodnjaka v Ceršaku, se lahko izvajata le izkop in polaganje plinovoda. Na istem odseku tudi ni dopustno servisiranje delovnih strojev, pretakanje in skladiščenje goriva. Morebitne sledove puščanja goriva in maziva je treba takoj odstraniti z izkopom. Morebitno poseganje v podzemno vodo med izkopom je treba kar najbolj zmanjšati;

-       od 29 + 690 km do 30 + 315 km, v neposrednem napajalnem zajetju vodnjakov v Dobrovcah, se lahko izvajata le izkop in polaganje plinovoda, prepovedano pa je skladiščenje in pretakanje goriva ter servisiranje gradbenih strojev. Omenjenih dejavnosti prav tako ni dovoljeno izvajati od 28 + 755 km do 30 + 830 km;

-       na vseh vodovarstvenih območjih Dravskega polja je treba morebitno onesnaženje zaradi razlitja goriva takoj odstraniti z izkopom.

(10)Upoštevati je treba določila veljavnih odlokov o varstvenih pasovih pitne vode.

(11)Zaradi posega v vodno ali priobalno zemljišče, ki je v lasti Republike Slovenije, mora investitor skleniti pogodbo o ustanovitvi služnosti.

(1)Obravnavana trasa plinovoda na treh odsekih prečka območja naravnih vrednot (hkrati pa zavarovana in ekološko pomembna območja):

-       odsek od 13 + 816,97 km do 15 + 000 km: naravna vrednota Perniško jezero (ev. št. 1818, hkrati naravni spomenik Perniško jezero – MUV 17/92, znotraj krajinskega parka Jareninski Dol – MUV 17/92, ekološko pomembno območje Slovenske gorice),

-       odsek od ca. 20 + 400 km do ca. 21 + 500 km: naravna vrednota Drava, stara struga (ev. št. 7515, 7052, hkrati naravna vrednota Drava, rečna loka, znotraj krajinskega parka Drava, naravni spomenik Drava, struga – MUV 17/92, znotraj ekološko pomembnega območja Drava),

-       odsek od ca. 26 + 000 km do 27 + 223 km: naravna vrednota Miklavž – izviri in ribniki (ev. št. 6474, hkrati naravni spomenik Miklavž – izviri in ribniki – MUV 17/92, znotraj ekološko pomembnega območja Drava).

(2)Trasa plinovoda prečka območje logov ob Dravi tako, da bo potreben kar najmanjši posek drevesnega in grmovnega rastlinstva (najkrajša črta prek loga). Po končanih delih je treba na logih ob Dravi zagotoviti vzpostavitev prvotnega stanja (nadomestna saditev poplavnega loga z lokalno značilnimi avtohtonimi vrstami, sonaravno urejanje brežin brez betoniranja in kamnometnih utrditev). Določitev mikrolokacije trase naj se opravi v prisotnosti sodelavcev pristojne naravovarstvene službe.

(3)Na območju poseganja v naravne vrednote je treba te obnoviti, odstranjeno živico in posamezna drevesa oziroma grmovnice v odprti krajini pa ustrezno nadomestiti. Obrežno rastlinstvo je treba kar najbolj ohraniti in uničeno nadomestiti. S posegi v obrežno rastlinstvo s sekanjem, obsekavanjem, redčenjem in zasajanjem se ne sme spreminjati fizikalna lastnost obrežja. Za ohranjanje biotske raznovrstnosti v krajini je treba obdržati naravne elemente in danosti v krajini, predvsem na kmetijskih zemljiščih: živica, posamezna drevesa in grmi.

(4)Posek rastlinstva, priprava gradbišč in gradnja naj se izvajajo zunaj obdobja razmnoževanja, vzrejanja mladičev, gnezditvene sezone in prezimovanja, torej pozno jeseni in zgodaj spomladi. Gnezda, kotišča, prenočevališča in drugi pomembni deli življenjskega prostora živali se ne smejo poškodovati ali uničiti. Gradnja naj poteka zunaj vegetacijske dobe.

(5)Med izvajanjem načrtovanih posegov je treba kar najbolj uporabljati obstoječe dostopne poti, morebitne nove poti se morajo izogniti vrednim habitatom. Pri prečkanju mokrotnih travnikov, pa tudi sicer je treba za prometne poti uporabljati nasutja, ki so nastala za obstoječi plinovod. Na odseku, kjer se trasi ločita, morajo biti prometne poti in odlagališča materiala čim ožji.

(6)Nad gradnjo na območju naravnih vrednot je potreben nadzor pristojne službe za varstvo narave. Med gradnjo je obvezen geološki naravovarstveni nadzor nad zemeljskimi deli. Ob najdbi geoloških naravnih vrednot je treba obvestiti pristojno službo za varstvo narave.

(7)Po gradnji je potrebna sanacija gradbišč – vzpostavitev prvotnega stanja: zatravitev (sejanje s senenim drobirjem s sosednjih travnikov) in zasaditev z avtohtonim rastlinstvom.