Uredba o državnem lokacijskem načrtu za plinovod M1/1 Ceršak-Kidričevo

(1)S to uredbo se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) sprejme državni lokacijski načrt za plinovod M1/1 Ceršak–Kidričevo (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt).

(2)Državni lokacijski načrt je izdelal Razvojni center Planiranje, d.o.o., Celje, pod številko projekta 296/98-05, septembra 2006.

(1)Ta uredba določa ureditveno območje, zasnovo projektnih rešitev plinovodne infrastrukture, zasnovo projektnih rešitev za urbanistično, krajinsko in arhitekturno oblikovanje, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, zasnovo projektnih rešitev energetske, vodovodne in druge komunalne infrastrukture, ohranjanje narave in kulturne dediščine ter trajnostne rabe naravnih dobrin, rušitve, obveznosti investitorjev in izvajalcev, tolerance ter nadzor nad izvajanjem te uredbe.

(2)Sestavine iz prejšnjega odstavka so obrazložene in grafično prikazane v kartografskem delu državnega lokacijskega načrta, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled na Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za prostor, in pri službah, pristojnih za urejanje prostora v občinah Šentilj, Pesnica, Miklavž na Dravskem polju, Starše, Kidričevo in Mestni občini Maribor.

(1)Ureditveno območje državnega lokacijskega načrta obsega parcele oziroma dele parcel, na katerih so načrtovani trajni objekti plinovoda, in parcele oziroma dele parcel, ki so potrebni za izvedbo cevovoda, območja sanacije plazov in labilnih zemljišč, območja vodnogospodarskih ureditev, območja prestavitve komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja zvez, pa tudi območja začasnih delovišč.

(2)Ureditveno območje obsega naslednje parcele oziroma dele parcel, navedene po katastrskih občinah: a)  zemljišča, na katerih so načrtovani trajni objekti, vključno s površinami, potrebnimi za njihovo nemoteno rabo:

-     k. o. Ceršak, parcele številka: *21/1, *127, *134, 38, 44, 45, 46/1, 46/2, 46/4, 46/5, 46/6, 47, 48/2, 48/6, 489, 50/1, 53/1, 53/2, 54, 100/1, 100/3, 103/1, 104, 105, 106, 110/1, 137/1, 140, 147/2, 151, 152, 154/2, 155, 156, 157/1, 158/2, 159/1, 161/1, 162/2, 165/1, 168/1, 590/1, 591, 592, 596, 598, 600, 602, 614, 615, 616/1, 618/2, 619, 620, 628, 629, 633, 636, 637, 641, 642, 645/1, 645/2, 647, 649, 655, 656, 661/1, 661/2, 662, 667, 668, 673, 674, 679, 680, 685/1, 685/2, 685/3, 686/1, 686/2, 689, 690, 691, 692, 693, 694, 696, 697/2, 698/1, 977/1, 977/2, 997, 1008, 1009, 1011, 1012, 1015/1, 1015/2, 1025/1, 1025/3, 1031/1, 1075, 1076, 1077, 1078, 1542/2, 1543/1, 1543/2, 1543/6, 1547/2, 1552/3, 1554;

-     k. o. Selnica ob Muri, parcele številka: *29, *108, *92, 209/2, 214/1, 215/1, 215/2, 215/3, 215/4, 217/1, 217/2, 217/3, 217/4, 217/5, 218, 221, 222/2, 246/5, 246/6, 247/2, 247/3, 247/4, 248, 262/2, 263/1, 263/2, 263/3, 264, 265/2, 266, 267/1, 267/2, 295/3, 298/1, 576, 577, 578/1, 578/3, 578/4, 579/2, 580/1, 580/2, 580/3, 580/4, 581, 596/1, 596/2, 600/2, 600/3, 600/4, 600/6, 600/7, 601/1, 601/3, 608, 615/3, 640/2, 640/3, 640/4, 640/6, 643/1, 643/2, 643/4, 643/5, 643/6, 643/7, 644, 646/1, 646/2, 646/4, 692/4, 692/7, 692/8, 693/10, 693/7, 693/8, 694/1, 694/2, 694/3, 694/4, 694/5, 695/1, 695/2, 696, 698/1, 698/2, 698/3, 699/1, 705, 706/1, 706/2, 720/6, 730/2, 737/3, 739/2, 739/4, 741/3, 741/4, 741/5, 744/4, 751/1, 754/1, 754/2, 754/3, 754/4, 766/1, 1329, 1333, 1334, 1341/2, 1342/4, 1344/1, 1345/12, 1345/13, 1345/3, 1346, 1350/1, 1352/2, 1359, 1375, 1382;

-     k. o. Srebotje, parcele številka: 1, 2/2, 9/3, 9/4, 142/1, 142/2, 142/3, 143/1, 160/1, 160/2, 164/1, 164/6, 165/1, 165/2, 165/3, 169, 170/1, 170/2, 170/4, 194/4, 195, 197/1, 214, 216, 218, 219/2, 219/3, 219/4, 219/5, 219/6, 220, 283/1, 283/2, 287;

-     k. o. Zgornji Jakobski Dol, parcele številka: *66, 50, 82/9, 89/1, 89/10, 89/11, 89/12, 89/2, 89/3, 89/7, 89/8, 106/2, 113/4, 113/6, 125/1, 125/2, 129/1, 129/2, 129/7, 130, 133/2, 297/1, 314, 315, 320/1, 320/2, 321/2, 322/1, 338/1, 429/1, 429/2, 429/3, 430, 431, 432, 443/1, 444, 445, 461/3, 461/5, 491/5, 510, 515/1, 515/2, 515/3, 515/4, 518/1, 518/2, 519/1, 519/2, 549/1, 555/2, 555/4, 556/1, 556/2, 608/1, 608/4, 609, 615/1, 615/2, 616/2, 618/3, 624, 626/1, 628, 632/5, 635, 639/3, 1030/1, 1030/2, 1030/3, 1031, 1032, 1033/2, 1036/2, 1037, 1041;

-     k. o. Vukovski Dol, parcele številka: 69/2, 69/4, 80, 81/2, 82/1, 82/2, 84, 85/1, 86, 88, 89, 92, 93, 94/1, 94/3, 100/1, 100/2, 356/1, 365/2, 366/2, 385, 386, 402, 403, 404, 406, 407, 408, 409, 410, 411, 414, 420, 421, 422, 423, 424, 425/1, 433, 437, 438, 439, 440, 442, 443, 445, 447, 448, 449, 451, 452, 453, 455, 458, 459, 460, 461, 462;

-     k. o. Vukovski Vrh, parcele številka: 129, 133, 142, 176/2, 179/1, 331/2, 356, 357, 358, 359, 360, 361, 362, 363/1, 363/2, 364, 365, 366, 367, 368, 369, 370/1, 370/2, 371, 374, 379, 380, 381, 382, 385, 386, 387, 388, 389, 390, 391, 392;

-     k. o. Vukovje, parcele številka: 9/1, 25/1, 25/7, 386/3, 389/2, 1287;

-     k. o. Vosek, parcele številka: 133, 135/1, 135/2, 135/3, 137/1, 137/2, 137/3, 137/4, 141/6, 141/7, 142/1, 142/2, 144/1, 145/2, 145/4, 146/1, 146/2, 146/3, 146/4, 148/2, 148/4, 157/1, 157/2, 160/1, 160/2, 160/9, 161/1, 161/2, 161/3, 161/4, 161/7, 161/8, 171/3, 171/7, 177/1, 177/2, 181/1, 182, 183/1, 183/2, 183/4, 226/1, 256/1, 256/2, 259/1, 259/10, 259/11, 259/15, 259/16, 259/2, 259/22, 259/23, 259/3, 259/4, 259/5, 259/6, 367/4, 367/5, 369/1, 369/2, 369/3, 371/1, 373, 379/1, 379/13, 379/23, 379/6, 381, 400, 401;

-     k.o. Dragučova, parcele številka: 188/1, 188/2, 192, 193/1, 194, 196, 197/1, 197/2, 198, 199, 249, 250/1, 250/2, 260, 266/1, 268, 269/1, 269/2, 383/1, 384/2, 384/3, 394, 395/1, 416/1, 416/2, 416/3, 416/4, 432/4, 433/1, 433/2, 440, 441/2, 444, 446/1, 446/2, 446/5, 448, 449, 450/1, 452, 453, 454, 455, 456/1, 457/1, 457/4, 699/9, 701/1, 705/5, 706/1, 707, 714/1, 762/3, 762/4;

-     k. o. Pernica, parcele številka: 256, 257/1, 257/2, 429;

-     k. o. Vodole, parcele številka: 275, 277, 279, 280, 281, 282, 286, 287/2, 287/4, 287/6, 287/12, 287/13, 313, 315/1, 315/2, 315/3, 317/1, 348/1, 348/2, 348/3, 349, 355;

-     k. o. Hrenca, parcele številka: 1/1, 1/2, 1/3, 5, 6, 7, 8, 11/1, 11/2, 17, 25, 38/10, 38/9, 39, 40/2, 40/3, 41, 42, 43, 46/3, 58, 62, 64, 65, 68/1, 68/2, 69/1, 69/5, 197/1, 197/2, 197/3, 198;

-     k.o. Malečnik, parcele številka: 62/1, 62/2, 63/11, 63/2, 64/1, 64/2, 64/3, 64/4, 64/5, 72/1, 74/1, 74/2, 74/3, 75/1, 75/2, 76/1, 76/2, 76/3, 76/5, 77/1, 77/2, 77/3, 77/4, 77/6, 77/7, 78/1, 78/2, 97/13, 97/14, 97/15, 97/4, 97/9, 105/1, 105/3, 105/6, 105/7, 130/1, 130/2, 134/1, 134/2, 139/1, 139/3, 141/1, 141/3, 142/1, 142/2, 151/2, 151/3, 152/1, 153/10, 153/6, 154/1, 154/2, 209/2, 209/3, 212/1, 212/8, 217/1, 217/10, 217/3, 217/4, 217/5, 217/7, 218/1;

-     k. o. Zrkovci, parcele številka: 253/3, 254/1, 254/3, 255/1, 256, 257/1, 257/3, 263/1, 265/1, 265/2, 266/2, 266/5, 266/6, 267/3, 268/5, 269/7, 306/1, 306/2, 721/2, 722/2, 723/2, 724/2, 725/2, 726/2, 727/2, 728/2, 729/2, 730/2, 731/2, 732/2, 733/2, 734/2, 735/2, 736/2, 737/2, 738/2, 739/2, 740/2, 741, 742, 743, 756, 766, 767/1, 768/1, 769/1, 770, 772/4, 772/5, 775/2, 810, 811, 841, 842/1, 842/2, 843, 844/1, 845, 847/1, 847/2, 847/4, 848/1, 848/2, 848/5, 848/6, 848/7, 884/2, 886/3, 887/1, 887/2, 888/3, 904/1, 904/3, 924, 927;

-     k. o. Dogoše, parcele številka: 1323/1, 193/2, 194/2, 195/2, 196/2, 199/2, 200/2, 201/2, 202/2, 203/2, 204/2, 205/2, 206/2, 207/2, 220/2, 221/3, 221/4, 222/2, 223/2, 224/2, 225/2, 226/2, 246, 247, 248, 487/1, 488/1, 489/4, 489/6, 490/1, 490/2, 491/1, 498/3, 499/1, 503/1, 503/2, 504/1, 507/1, 510/3, 510/8, 513/1, 515, 516/1, 516/2, 517, 518, 520/1, 526, 527/1, 528/10, 532, 535/1, 535/2, 536, 537/1, 539/1, 549/1, 550/1, 552/1, 552/2, 555/3, 555/4, 1326, 1330, 1331/2, 1332/1, 1332/2, 1332/5, 1332/6, 1334, 1336, 1337/1, 1337/2, 1338/1, 1339/2, 1340, 1341, 1342/2, 1342/5, 1344, 1345/1, 1345/2, 1607, 1608, 1609/1, 1610/1, 1612/1, 1612/2, 1613/1, 1613/2, 1614, 1616, 1617, 1620, 1621, 1624, 1625, 1628, 1631, 1632/1, 1692/1, 1693/1, 1694/1, 1695/1, 1696/1, 1697/1, 1702/1, 1702/2, 1703, 1704, 1705, 1706, 1707, 1708, 1742, 1743, 1744, 1745, 1746, 1968/2, 1970/3, 1984/1, 1986/2, 1988/1, 2192, 2456/1, 2456/8, 2459/1, 2460, 2468, 2489, 2495, 2498;

-     k. o. Miklavž na Dravskem polju, parcele številka: 1688, 1689, 1690, 1697, 1925, 1927, 1932, 1933, 1934, 1935, 1939, 1944, 1948, 1952, 1956, 1957, 1961, 1963, 1964, 1966/3, 1967, 1968, 1969, 2043/1, 2063, 2064, 2069, 2070, 2082, 2083, 2084, 2086, 2087, 2099, 2107, 2108, 2109, 2110, 2115, 2117, 2610/1, 2610/2, 2611, 2612, 2613, 2614, 2615, 2616, 2623, 2625/3, 2630/2, 2677, 2685, 2688, 2689, 2691, 2693, 2695, 2696, 2697, 2698, 2699, 2700, 2701, 2702, 2703, 2707, 2708, 2710, 2714/1, 2900, 2903;

-     k. o. Skoke, parcele številka: 127, 129, 130, 131, 132/11, 132/2, 132/3, 132/4, 132/5, 132/6, 132/8, 132/9, 135, 136/1, 136/2, 139, 265, 266/1, 266/2, 279, 280, 295, 296, 297, 298, 299, 300, 311/2, 311/4, 312, 313, 314, 315, 316, 317, 318, 320, 321/1, 321/2, 324, 325/1, 325/2, 463, 484, 485/2, 485/4, 487/1, 487/4, 488/1, 490/2, 490/4, 491, 496/1, 496/2, 497, 500/1, 500/2, 500/3, 501/1, 501/2, 508, 509, 513, 514, 518, 519, 524, 525, 530, 531/1, 531/2, 534/3, 535/1, 535/6, 536/3, 537, 599/28, 599/30, 599/31, 599/32, 599/33, 599/66, 600/172, 600/173, 600/176, 600/177, 600/180, 600/181, 600/182, 600/183, 600/184, 600/186, 603/1, 603/70, 609, 613/1, 613/11, 613/12, 615, 1172/2, 1173, 1174, 1175/1, 1175/3, 1176, 1177, 1180/2, 1185, 1186/2;

-     k. o. Marjeta na Dravskem polju, parcele številka: 660/1, 660/2, 661/1, 661/2, 664/1, 664/2, 665/1, 665/2, 668, 669, 672, 673, 690/1, 690/2, 691, 696, 697/2, 796/1, 796/2, 836, 837, 838, 839, 841, 842, 845/1, 845/2, 846, 848, 849, 850, 851, 854, 855, 859, 860/1, 860/2, 863, 864, 867/1, 867/2, 868/1, 868/2, 871/1, 871/2, 872/1, 872/2, 874, 875, 876, 877, 878, 879, 918, 919, 920, 921, 924, 925/1, 925/2, 928, 929, 930, 931, 932, 933, 934, 935, 936, 937, 938, 939/1, 939/2, 940/1, 940/2, 941/1, 1026, 1027, 1028, 1029, 1030, 1031, 1032, 1033, 1034, 1035, 1036/1, 1036/2, 1066, 1067, 1068, 1069, 1070, 1071/1, 1071/2, 1072, 1073, 1074, 1075, 1076, 1077, 1078, 1079/1, 1079/2, 1080, 1081, 1082/1, 1082/2, 1083/1, 1119, 1120, 1121, 1122, 1123/1, 1123/2, 1124/1, 1124/2, 1187, 1191/1, 1192, 1193, 1194/1, 1194/2, 1195, 1196/1, 1196/2, 1197, 1198, 1199, 1200, 1201/1, 1201/2, 1202, 1203, 1258, 1259, 1266, 1267/2, 1282/2, 1282/3, 1287/3, 1287/4, 1291/3, 1291/4, 1293, 1297/5, 1297/9, 1299, 1300/1, 1301/2, 1302/1, 1302/2, 1303/1, 1303/2, 1305, 1307, 1308/1, 1308/2, 1407, 1408, 1409, 1410, 1413, 1414/1, 1414/4, 1422;

-     k. o. Prepolje, parcele številka: 1015, 1016/3, 1017/2, 1018/1, 1022, 1023, 1024, 1025/1, 1025/2, 1028, 1029, 1032, 1033, 1036/1, 1036/2, 1037, 1040/2, 1041/1, 1044/1, 1045/1, 1048/3, 1049/3, 1053/3, 1054/1, 1054/11, 1057/1, 1057/2, 1057/8, 1058/4, 1058/6, 1883, 1890/1, 1897;

-     k. o. Podova, parcele številka: 1126, 1134/3, 1134/6;

-     k. o. Gorica, parcele številka: 64/12, 64/25, 64/26, 64/11, 840/1, 840/2, 905, 906, 907, 921;

-     k. o. Starošince, parcele številka: 404, 405, 406/1, 406/2, 407, 574, 575, 576, 577, 578, 579, 580, 581/1, 581/2, 582/1, 582/2, 583/1, 583/2, 584, 644, 649, 650, 653, 654, 657, 658/1, 658/2, 661/1, 765/1, 768/2, 773/1, 823, 824, 833, 838, 839, 840, 841, 846, 850, 851, 852, 853, 854, 855, 856, 857, 874, 948;

-     k. o. Cirkovce, parcele številka: 500, 506, 560, 698, 704/3, 705;

-     k. o. Dragonja vas, parcele številka: 14, 18, 19/3, 20/3, 21, 24, 25/1, 26/2, 31, 32, 37, 520; b)  zemljišča, na katerih so predvideni objekti in druge ureditve, potrebni le med gradnjo oziroma izvajanjem del:

-     k. o. Ceršak, parcele številka: 152, 155, 156, 159/1, 160/1, 161/1, 161/2, 162/1, 162/2, 165/1, 165/2, 166/1, 166/2, 168/3, 169/1, 169/2, 170/1, 170/2, 171/1, 172, 173/1, 173/2, 400/2, 401/1, 402/2, 1543/9;

-     k. o. Vukovski Vrh, parcele številka: 379, 380, 381, 382;

-     k. o. Vodole, parcele številka: 187/5, 275, 277, 348/3;

-     k. o. Malečnik, parcele številka: 62/2, 217/3, 217/7;

-     k. o. Zrkovci, parcele številka: 263/1, 266/2;

-     k. o. Miklavž na Dravskem polju, parcele številka: 2064, 2607, 2608, 2609/1, 2610/1, 2610/2, 2611, 2612, 2613, 2614, 2615, 2616, 2617, 2618, 2619, 2620, 2621, 2623, 2624, 2625/1, 2625/2, 2625/3, 2630/2, 2685, 2686, 2696, 2697, 2698, 2699, 2700, 2701, 2702, 2703, 2707, 2708, 2709, 2710, 2714/1, 2715, 2716, 2717, 2721, 2900, 2901, 2903;

-     k. o. Dragonja vas, parcele številka: 2/1, 3, 6, 9, 12, 13/2, 15, 19/4, 520, 522.

Ureditveno območje iz prejšnjega člena obsega:

-        območje plinovoda M1/1 Ceršak–Kidričevo (v nadaljnjem besedilu: plinovod M1/1) premera 500 mm in tlaka 70 bar, z delovnim pasom od mejne merilne regulacijske postaje (v nadaljnjem besedilu: MMRP) Ceršak (0 + 00 km) do kompresorske postaje (v nadaljnjem besedilu: KP) Kidričevo (38 + 763 km),

-        območje dela prestavljenega plinovoda M1 Ceršak–Kidričevo (v nadaljnjem besedilu: plinovod M1) na odseku 18 + 500 km do 21 + 500 km,

-        območje izključne rabe z vsemi objekti in ureditvami (blokventili, stalna merilna mesta),

-        območja prestavitev infrastrukturnih objektov in naprav,

-        območja okoljevarstvenih ukrepov in območja sanacij labilnih zemljišč,

-        območja ureditve obstoječih vodotokov in regulacij vodotokov ter

-        območja deponij nenosilnega materiala.

(1)Trasa načrtovanega plinovoda M1/1 poteka vzporedno s traso obstoječega plinovoda M1, od MMRP Ceršak do KP Kidričevo. Dolžina plinovoda je 38 763 km.

(2)Plinovod M1/1 se na večjem delu trase položi praviloma v oddaljenosti 8 m od obstoječega plinovoda M1. Medsebojna razdalja se na nekaterih odsekih trase poveča na do 70 m, zaradi večje težavnostne stopnje gradnje pa tudi zmanjša na do 3 m.

(3)Trasa plinovoda M1/1 poteka po občinah Šentilj, Pesnica, Miklavž na Dravskem polju, Starše, Kidričevo in Mestni občini Maribor: Trasa plinovoda se začne v MMRP Ceršak s priključkom na obstoječo instalacijo in po izstopu s platoja postaje poteka proti jugu mimo naselja Ceršak proti Selnici ob Muri. Zaradi vzporednosti s cesto in vodovodom se na delu trase odmik od obstoječega plinovoda lokalno poveča. Na tem delu plinovod prečka regionalno cesto II. reda R438 Šentilj–Trate–Gornja Radgona. V nadaljevanju poteka ob kolovozu do začetka grebena, ki se vzpenja proti kraju Srebotje, se nato dvigne po sredini grebena ob poti in zavije levo proti vrhu grebena. Pod vrhom trasa prečka cesto Srebotje–Sladki Vrh in se spusti v dolino Zgornjega Jakobskega Dola. Nato poteka ob Jakobskem potoku in cesti ter ju nekajkrat prečka. Zaradi vzporednega poteka plinovoda z Jakobskim potokom bo ta na nekaj mestih lokalno reguliran in zaradi potoka je odmik trase od obstoječega plinovoda ponekod nekoliko večji. Približno 800 m pred naseljem Zgornje Hlapje načrtovani plinovod zavije proti zahodu, prečka greben in se spusti v dolino Vukovskega Dola. Tu zavije proti jugu in poteka vzporedno z daljnovodom, zaradi česar se odmik od obstoječega plinovoda na delu trase nekoliko poveča. Pred jezerom Pernica prečka cesto Maribor–Jakob ter poteka severno in nato zahodno ob jezeru. Na zamočvirjenem območju ob jezeru je odmik med plinovodoma zaradi lažjega in varnejšega dela 70 m. Ob jezeru plinovod zavije proti jugozahodu čez hrib in kraj Vosek, v dolini prečka glavno cesto I. reda G3 Pesnica–Lenart, vodni kanal in predvideno AC Maribor–Lenart, nato pa poteka čez Pesniško polje in kanal Črmec, kjer zavije proti jugozahodu proti Vodolam. Na odseku od Vodol do reke Drave je zaradi plazovitega terena načrtovana prestavitev obstoječega plinovoda v dolžini približno 3 km. Oba plinovoda potekata do ceste Dragučova–Vodole, jo prečkata, nato pa vzporedno ob njej in v križišču zavijeta proti jugu ob cesti, ki pelje do bližnjih hiš in naprej proti Malečniku proti cerkvi na Gorci. V križišču lokalnih cest (odcep do cerkve) se usmerita proti jugozahodu vzporedno s potjo in na vrhu grebena na jug proti vasi Malečnik. Po spustu z Gorce v to vas plinovoda prečkata regionalno cesto III. reda R709 Maribor (Pobrežje)–Malečnik–Pernica ter v nadaljevanju potekata med cesto in reko Dravo, ki jo prečkata nasproti cerkve v Malečniku. Po prečkanju se prestavljeni obstoječi plinovod naveže na staro traso, predvideni plinovod pa poteka ob njem, vzporedno s kanalom HE Zlatoličje mimo Zrkovcev in Dogoš, in sicer pretežno med kanalom in obstoječim plinovodom. Na najožjem delu v Dogošah je načrtovana rušitev treh hiš. V Dogošah prečka regionalno cesto III. reda R710 Maribor–Vurberk–Ptuj. Pred Miklavžem predvideni plinovod zavije proti naselju in ga obide tik ob kanalu, nato pa prečka glavno cesto G1 Maribor (Koroški most)–Tezno–Hajdina (Ptuj). Prečkanje kanala HE Zlatoličje se izvede po mostni konstrukciji. Potem se plinovod usmeri proti Dravskemu Dvoru. Na tem odseku poteka trasa čez polja in travnike, vzhodno od Dobrovcev, mimo Dravskega dvora in čez lokalno cesto LC 386-010 Dravski dvor–Marjeta na Dravskem polju ter skozi gozd čez Marješko hosto proti Brunšviku. Tu prečka lokalno cesto LC 386-050 Rače–Marjeta na Dravskem polju, lokalno cesto LC 386-040 Marjeta na Dravskem polju–Brunšvik in v Brunšviku še regionalno cesto III. reda R711 Fram–Rače–Kungota. Nato poteka vzhodno od Starošinec proti Mihovcem oziroma Pleterju, prečka glavno cesto I. reda G2 Slovenska Bistrica–Hajdina–Ptuj in se nato priključi na KP Kidričevo.

(1)Na platoju MMRP Ceršak se zgradi in predela naslednja plinovodna instalacija:

-       prestavitev rezervoarja kondenzata,

-       zgraditev filterseparatorja za čiščenje plina,

-       zgraditev nadstrešnice za merilne regulacijske proge z opremo za:

-   redukcijo tlaka zemeljskega plina s 70 bar na 50 bar in meritev zaradi oskrbe plinovoda M1 iz plinovoda M1/1,

-   redukcijo tlaka zemeljskega plina s 70 bar na 50 bar in meritev količine plina zaradi oskrbe plinovoda M1/1,

-   potrebne povezave med plinovodoma in povezave na rezervoar kondenzata,

-       zgraditev oddajne čistilne postaje na plinovodu M1/1,

-       zgraditev samega plinovoda M1/1 na platoju MMRP Ceršak,

-       zgraditev oskrbovalnih in vzdrževalnih dostopnih poti po platoju,

-       zgraditev dostopnih pešpoti do posameznih delov opreme.

(2)Za gradbene potrebe se ograjeni plato na zgornjem vzhodnem delu poveča v dolžini 31 m za širino 4 m in na spodnjem vzhodnem delu v dolžini 50 m za širino 35 m na vzhodno stran obstoječe parcele. Dopustni odklon je +/–10 odstotkov.

(3)Zagotovi se potreben vir napajanja z električno energijo, katodno zaščito in sistem vodenja postaje.

(1)Na platoju KP Kidričevo se zgradi in predela navezava plinovoda M1/1 na KP Kidričevo.

(2)Za gradbene potrebe se ograjeni plato poveča v dolžini 37 m za 8 m na zahodno stran obstoječe parcele. Dopustni odklon je +/–10 odstotkov.

(1)Na plinovodu M1/1 na odseku od MMRP Ceršak do KP Kidričevo sta dve zaporni postaji blokventilov z oznakami BS1/1 v 12 + 112 km in BS3/1 v 28 + 335 km.

(2)Zaradi prestavitve dela plinovoda M1 in odstranitve zaporne postaje BS1 na tem delu se zgradi nova zaporna postaja BS1 na M1 ob zaporni postaji BS1/1 12 + 112 km na plinovodu.

(3)Zaporni postaji BS1/1 na plinovodu M1/1 in BS1 na plinovodu M1 sta na skupnem ograjenem platoju dimenzij 14 x 18 m. Dopustni odklon je +/–10 odstotkov. Do platoja se zgradi makadamska dostopna pot.

(4)Zaporna postaja BS3/1 je na plinovodu M1/1 ob obstoječi zaporni postaji BS3 na ograjenem platoju dimenzij 11 x 15 m. Dopustni odklon je +/–10 odstotkov.

(5)Razširi se obstoječi plato zaporne postaje BS2 na plinovodu M1 v 21 + 570 km. Plato se razširi za 4 m proti vzhodu in 2 m proti jugu. Razširjeni plato ima dimenzije 17 x 15 m. Dopustni odklon je +/–10 odstotkov.

(6)Na prestavljenem delu plinovoda M1 v 20 + 883 km je odcepno mesto za Maribor na platoju velikosti 6 x 6 m. Dopustni odklon je +/–10 odstotkov.

Plinovod se zgradi iz jeklenih cevi premera 500 mm in z različno debelino sten, izračunano z upoštevanjem različnih faktorjev glede na varnostni razred plinovoda:

-       osnovna izvedba plinovoda, načrtovani faktor f0 = 0,6;

-       izvedba plinovoda s povečano varnostjo 1. stopnje, načrtovani faktor f0 = 0,5;

-       izvedba plinovoda s povečano varnostjo 2. stopnje, načrtovani faktor f0 = 0,4.

(1)Za kontrolo in vzdrževanje katodne zaščite se na cevovodu vgradijo stalna merilna mesta na:

-       zaščitene cevi na križanju s prometnicami,

-       križanju z drugimi kovinskimi napeljavami,

-       izolacijske stopnice v tleh,

-       priključna mesta postaje za katodno zaščito,

-       prehode čez reke,

-       napeljave z galvanskimi anodami.

(2)Vsa merilna mesta na obstoječem plinovodu se uredijo tudi kot merilna mesta za plinovod M1/1. Pri novih prečkanjih se vgradijo nova merilna mesta.

(3)Lega cevovodov in vseh drugih njihovih elementov v zemlji mora biti označena posebej, da je mogoč nadzor nad plinovodom. Oznake se postavijo na vseh prehodih cest, vodotokov, železnic in na mestih loma trase plinovoda. Pri prehodih komunikacij v zaščitnih ceveh se oznake postavijo na oddušne cevi. Zračne oznake se postavijo vzdolž celotne trase na razdalji približno 0,5 km in praviloma na lomnih točkah plinovoda.

(1)Delovni pas, potreben za gradnjo, sega 8 m na eno stran plinovoda (za deponiranje izkopanega materiala) in 12 m na drugo stran (za prehod mehanizacije, varjenje in polaganje plinovoda v jarek).

(2)Na območju objektov, prečkanja vodotokov, labilnih zemljišč in drugih ovir na trasi je širina delovnega pasu zaradi prilagajanja dejanskim razmeram lahko tudi ožja ali širša, kar mora izvajalec upoštevati pri izvajanju gradbenih del in montaži plinovoda.

(1)Plato razširjene MMPR Ceršak se ogradi z aluminijasto mrežo na aluminijastih stebričkih s tremi vrstami bodeče žice na vrhu. Skupna višina ograje je 2,20 m. Notranjost platoja se delno tlakuje z betonskimi tlakovci, delno posuje s prodcem granulacije 8–16 mm. Prometne poti se asfaltirajo. Padavinska voda s strešin se spelje neposredno v ponikovalnice, padavinska odpadna voda s parkirišč in manipulativnih površin pa se pred ponikanjem očisti v ustrezno dimenzioniranih in standardiziranih peskolovih in lovilcih olj.

(2)Nadstrešnica nad merilnimi regulacijskimi progami je v jekleni izvedbi s kritino in fasadami iz trapezne pločevine. Fasadne stene so z notranje strani obložene s perforirano oblogo za dušenje hrupa. Nadstrešnica je velikosti 22 x 38 m z višino slemena 6 m.

(3)Zaporni postaji BS1/1 na plinovodu M1/1 in BS1 na plinovodu M1 se zgradita na skupnem platoju. Ta se obda z mrežno ograjo višine 2,2 m. Notranjost platoja se delno tlakuje in delno posuje s peskom. Do platoja se izvede makadamska dostopna pot.

(4)Zaporna postaja BS2/1 je na plinovodu M1/1, ob zaporni postaji BS3 na plinovodu M1. Plato se tlakuje in obda z mrežno ograjo višine 2,2 m.

(5)Nadzemni deli plinovoda morajo biti dimenzionirani skladno s pretočno zmogljivostjo in tlačnimi razmerami.

(1)Plinovod M1/1 prečka dve načrtovani avtocesti:

-       v 16 + 261 km avtocesto Maribor–Lenart in

-       v 32 + 744 km avtocesto Slivnica–Draženci.

(2)Plinovod se vkoplje v ustrezno globino in primerno zaščiti glede na geomehanske razmere na območju prečkanja. Če bo avtocesta zgrajena prej kakor plinovod, bo prečkanje izvedeno s podvrtavanjem.

(3)Vsako prečkanje državnih cest je treba izvesti s podbijanjem oziroma podvrtavanjem vozišča. Prečni prekop na tangiranem odseku državne ceste se praviloma ne dovoljuje. Če podbijanje oziroma podvrtavanje cestnega telesa ni izvedljivo, si mora investitor v skladu z zakonom, ki ureja področje javnih cest, pridobiti dovoljenje Direkcije Republike Slovenije za ceste.

(4)Minimalna globina plinovoda je 1,35 m glede na nivo vozišča. Vsi pokrovi jaškov in naprave morajo biti nameščeni zunaj cestnega vozišča. Križanje se mora izvesti po veljavnih tehničnih predpisih, ki urejajo graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov. Plinovod se položi v cestno telo z uporabo posebnih zaščitnih cevi ali dodatne zaščitne obloge. Gradbena jama mora biti pravilno razprta, vozišče pa zavarovano proti vdiranju. Na delu trase, kjer se predvidi prečno križanje cestnega telesa s podvrtavanjem oziroma podbijanjem, je investitor dolžan sanirati gradbeni poseg tako, da se prepreči kakršno koli zmanjšanje nosilnosti vozišča (posedanje).

(5)Lokalne in nekategorizirane ceste se prekopljejo, plinovod se položi v cestno telo z uporabo zaščitne obloge (polietilenska in steklocementna obloga s peščenim obsipom oziroma ojačana polietilenska obloga s peščenim obsipom). Višina nadkritja nad plinovodno cevjo mora biti najmanj 1,35 m. Po položitvi cevi se cestišče sanira v enaki obliki in kakovosti, kakor je bilo pred gradbenim posegom.

(6)Investitor oziroma izvajalec je odgovoren za tehnično pravilno in točno izvedbo vseh del pri gradnji.

(7)Zaradi preglednosti na cesti mora biti ves material oddaljen od ceste vsaj 3 m ali po potrebi tudi več.

(1)Trasa plinovoda na več mestih prečka visokonapetostne (v nadaljnjem besedilu: VN) in nizkonapetostne (v nadaljnjem besedilu: NN) elektrovode, zato se izvede:

-       prestavitev zračnega električnega daljnovoda v dolžini približno 100 m v 0 + 000 km,

-       prestavitev dvojnega (A) droga zračnega NN-voda 429/230 V v 20 + 850 km.

(2)Pri križanju plinovoda z energetskimi kabli je najmanjši vodoravni razmak pri vzporednem polaganju plinovodne cevi poleg elektroenergetskega kabla oziroma ozemljila najmanj 1,5 m, navpični svetli razmak med njima pa najmanj 0,5 m. Če minimalnih razmakov pri vzporednem polaganju ni mogoče doseči, je treba elektroenergetski kabel zaščititi s polaganjem v kabelsko kanalizacijo, če pa jih ni mogoče doseči pri križanju plinovodne cevi s kablom, je treba tega mehansko zaščititi s cevjo, ki mora segati vsaj za 3 m na vsako stran križanja. Pri izkopu jarka za plinovodno cev, globljega od vzporedno položenega energetskega kabla, je treba na predpisani način zavarovati posedanje zemlje pod energetskim kablovodom. Oddaljenost od roba izkopanega jarka (za plinovodno cev) do oporišč mora biti zunaj naselja večja od 5 m, v naseljenem kraju pa večja od 1,5 m, če ni ogrožena statika oporišča; za preveritev statike takega oporišča mora investitor pridobiti ustrezen elaborat. Pri lesenih oporiščih, ki so vpeta v drogovnike ali betonske klešče, mora ostati vznožje lesenega droga po ureditvi okolja oddaljeno najmanj 20 cm od tal. Zaradi posnetja materiala pod podzemnimi vodi ne sme biti zmanjšana statika oporišč. Pri nasutju materiala pod razpetino nadzemnega voda se ne sme zmanjšati predpisana varnostna višina, ki mora biti za visoko napetost večja od 7 m, za nizko napetost pa večja od 6 m.

(3)Pred izkopom kanala za plinovod je treba podzemne energetske vode zakoličiti in za ugotovitev njihove točne lege izdelati sondažni izkop. Pred položitvijo plinovoda je treba te energetske vode ustrezno zaščititi s PVC-cevmi. Odkop strokovno nadzira upravljavec električnega omrežja.

(4)Izkop v bližini stojnih mest nadzemnih elektroenergetskih vodov, s katerimi bi bila zmanjšana njihova statična stabilnost, ni dovoljen. Plinovod mora potekati najmanj 4 m od stojnih mest nadzemnih elektroenergetskih vodov.

(5)Pri delih v bližini električnih vodov in naprav je treba upoštevati veljavne varnostne in tehnične predpise. Omejiti je treba doseg gradbenih strojev in njihovih delov tako, da se tokovodnikom ne približajo na razdaljo, manjšo od 3 m.

(6)Med izvajanjem del na mestih križanja in približevanja elektroenergetskim vodom mora investitor zagotoviti nadzor upravljavca elektroenergetskega omrežja.

(1)Zaradi gradnje plinovoda se prestavi telekomunikacijski vod v 1 + 000 km (telefonski in optični kabel). Dolžina prestavitve je ca. 300 m.

(2)Križanja plinovoda s podzemnim telefonskim omrežjem je treba izvesti tako, da poteka plinovod pod telefonskim kablom v razdalji najmanj 0,50 m. Vsa mesta križanja se pred izkopom kanala zakoličijo, ročno odkopljejo in po položitvi plinovoda ustrezno zaščitijo s PVC-cevmi. V sklopu priprav za pridobitev gradbenega dovoljenja je treba izdelati projektno dokumentacijo za zaščito in prestavitev telekomunikacijskega omrežja. Pri izvajanju del na mestih križanja s telekomunikacijskim omrežjem mora investitor zagotoviti sodelovanje upravljavca tega omrežja.

(3)Med gradnjo plinovoda se položi optični kabel za prenos podatkov v zvezi z obratovanjem plinovoda.

(1)Zaradi gradnje plinovoda se na odsekih z večkratnim prečkanjem in tangiranjem vodovoda prestavijo naslednji vodovodi:

-       1 + 000 km – vodovod PE 160 – dolžina prestavitve ca. 520 m,

-       18 + 600 km – vodovod PE 90 – dolžina prestavitve ca. 400 m,

-       19 + 500 km – vodovod PE 90 – dolžina prestavitve ca. 400 m,

-       20 + 200 km – vodovod PE 90 – dolžina prestavitve ca. 200 m.

(2)Horizontalno križanje plinovoda in vodovoda mora biti praviloma pod pravim kotom. Kjer tega pogoja ni mogoče izpolniti, kot križanja ne sme biti manjši od 45°. V višinskem pogledu poteka križanje zunaj nivoja. Plinovod se položi tako, da je plinovodna cev najmanj 0,5 m nad ali pod vodovodom.

(3)Pri križanju, pri katerem ni na razpolago višinskih podatkov o vodovodu, je treba tega sondirati. Medsebojno višinsko uskladitev je potrebno opraviti v izvedbeni fazi.

(4)Pri izvajanju del na mestih križanja z vodovodom mora investitor zagotoviti sodelovanje upravljavca vodovodnega omrežja.

Horizontalna križanja plinovoda in kanalizacije so praviloma pod pravim kotom. Kjer tega pogoja ni mogoče izpolniti, kot križanja ne sme biti manjši od 45°. V višinskem pogledu poteka križanje zunaj nivoja. Plinovod se položi tako, da je plinovodna cev najmanj 0,5 m nad kanalizacijo. Če je kanalizacija nad plinovodom, mora biti plinotesna in v bližini morajo biti jaški z odprtinami.

Pri križanju dveh plinovodov mora svetla mera med njima znašati vsaj 0,50 m. Pri izvedbi križanja je treba upoštevati pogoje distributerja plina. Med gradnjo ni dovoljen transport mehanizacije nad obstoječim plinovodom. Če je ta transport potreben, je treba plinovodno cev zaščititi proti poškodbam (npr. s polaganjem jeklenih plošč). Nad plinovodno cevjo je dovoljeno le začasno odlaganje izkopanega zemeljskega materiala, in to na način, ki ne zahteva vožnje mehanizacije nad plinovodom.

(1)Posegi v tla morajo biti izvedeni tako, da prizadenejo čim manjšo talno površino. Pri gradnji morajo biti uporabljeni le materiali, o katerih neškodljivosti za okolje obstaja dokazilo. Treba je omejiti gibanje strojev na območje delovnega pasu in zavarovati tla (talni tipi) pred poškodbami, povzročenimi pri sami gradnji in po njej.

(2)Med gradnjo je treba gradbišče organizirati tako, da se prepreči onesnaženje tal, ki bi lahko nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočega goriva in drugih nevarnih snovi. Ob nezgodi je treba zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriva, olja in maziva ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v tla.

(1)Prst je treba odstraniti in premestiti drugam tako, da ni onesnaženja s škodljivimi snovmi in mešanja z manj kakovostnim materialom. Prst se odloži tako, da bo ohranjena njena rodovitnost in količina. Pri tem je treba ločiti zgornji humusni sloj od spodnjih.

(2)Na območju, kjer plinovod preseka zgrajene melioracijske, namakalne in osuševalne komplekse, je treba izvesti delno rekonstrukcijo oziroma prilagoditi sisteme tako, da je zagotovljeno njihovo nadaljnje delovanje. Na melioriranih površinah mora biti plinovod vkopan najmanj 2 m pod površino terena.

(3)Plazovi se sanirajo tako, da so posegi na kmetijska zemljišča čim manjši, sanirane površine rekonstruirane in prilagojene za normalno kmetijsko delovanje, proizvodna zmogljivost kmetijskih zemljišč pa se ne poslabša.

(4)Na območju sadovnjakov se izvede trajna krčitev sadnega drevja v širini 5 m levo in desno od osi plinovoda. V tem delu je na celotni trasi prepovedano saditi rastline, katerih korenine segajo več kakor 1 m globoko, in obdelovati zemljišče globlje od 0,5 m. Pri prečkanju intenzivnih nasadov je treba uporabiti takšno gradnjo plinovoda, ki omogoča obnovo nasada tudi nad plinovodno traso.

(5)Predvidene travne površine se zasadijo s travnim drobirjem, ki mora biti pridobljen na bližnjih travnikih.

(1)Posegi v gozd morajo biti izvedeni tako, da je povzročena škoda na gozdnem rastju in tleh kar najmanjša. Krčitev drevja se izvede v delovnem pasu širine 18 m, trajno izkrčena površina pa mora ostati v pasu 5 m levo in desno od osi plinovoda. Posegi v gozd zunaj območja gradnje plinovoda niso dovoljeni. Treba je preprečiti vsako nepotrebno zasipavanje in odstranjevanje podrasti.

(2)Pri poseku gozda je treba ohranjati nižjo grmovno zarast, višje rastlinstvo pa naj se tam, kje je to mogoče, samo zniža. Rob presek mora biti valovit in višinsko razčlenjen. Po zgraditvi plinovoda je treba zasaditi nove gozdne robove iz avtohtonih grmovnic in nižjih drevesnih vrst. Projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja mora vsebovati tudi zasaditveni načrt, ki vključuje ureditev vzdolžnega in prečnega profila gozdnih presek.

(3)Drevesa se morajo posekati in odstraniti tako, da se preprečijo poškodbe drevja v okolici. Med gradnjo je treba zagotoviti obvozne poti za dostop v gozd. Za vse dovozne poti do gozda velja, da je treba po opravljenih delih vzpostaviti v prvotno stanje. Vse posege v gozd in gozdni prostor je treba izvajati v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje gozda, načrtuje pa jih Zavod za gozdove Slovenije. Za posamezne posege je lahko izvajalec izbran na podlagi razpisa. Lastnikom gozdov je treba zagotoviti ustrezno odškodnino in pokriti stroške rekultivacije.

(1)Plinovod prečka reko Dravo zakopan v jarek z nadkritjem z 1,50 m. Plinovodna cev se zaščiti z betonskim plaščem. Po položitvi cevi se dno in brežine struge zaščitijo s kamnito oblogo.

(2)Med 20 + 870 km in 21 + 220 km poteka trasa plinovoda vzporedno s strugo Drave na terasi ob cesti v Malečnik. Na odseku od 20 + 950 km do 21 + 200 km je treba razširiti teraso največ za 5 m, nadvišati do največ 1 m in zavarovati brežine delno s kamnito oblogo, delno z zasaditvijo z grmovnicami.

(3)Prečkanje plinovoda s kanalom Zlatoličje je izvedeno po mostni konstrukciji v dolžini približno 150 m. Mostna konstrukcija premošča kanal v celoti ter ne povzroča lokalnega zožanja struge, ne ogroža stabilnosti vodnih in priobalnih zemljišč, ne ovira normalnega pretoka vode in plavja in omogoča izvajanje vzdrževalnih del na vodnem in priobalnem zemljišču.

(4)Pod drugimi vodotoki se nameščajo tovarniško obbetnonirane cevi s steklocementno oblogo debeline ca. 9 mm. Obloga cevi je dodatna mehanska zaščita izolacije. Struga se po položitvi plinovoda ureja in utrdi s kamnito oblogo v obsegu najmanj 3 m gorvodno in 3 m dolvodno od plinovodne cevi oziroma v celotni širini delovnega pasu. Po potrebi se obnovi ali na novo izdela kamnita obloga tudi nad obstoječim plinovodom M1.

(5)Teme cevi mora biti v globini najmanj 1 m pod dnom reguliranih oziroma najmanj 1,5 m pod dnom nereguliranih nižinskih vodotokov in neurejenih hudournikov. V tej globini mora cev potekati v razdalji med spodnjima robovoma brežin in 3 do 5 m na vsako stran pri reguliranih vodotokih oziroma v razdalji med zgornjima robovoma brežin in 3 do 5 m na vsako stran pri nereguliranih vodotokih.

(6)Na območju križanja morajo biti dno struge in brežine vodotoka ustrezno zavarovani. Križanje po mostnih konstrukcijah mora biti predvideno na dolvodni strani teh konstrukcij, tako da ne zmanjšuje pretočne prevodnosti vodotoka in ne ovira izvajanja vzdrževalnih del na njem.

(7)Vsako križanje in poseganje v struge vodotokov je treba izvesti tako, da se ne spremeni pretok vode, njena kakovost in biološka raznovrstnost. Pri posegih v vodotoke je treba upoštevati:

-       ne smejo se poslabšati sedanje odtočne razmere voda (meteornih in površinskih) na celotnem vplivnem območju trase plinovoda;

-       ne sme se poslabšati vodni režim zaradi predvidenih posegov;

-       pri poseganju v vodotoke ne smejo nastajati nova erozijska žarišča ter ne sme biti ogrožena stabilnost terena in obstoječih objektov. Na geološko nestabilnem terenu je treba dosledno upoštevati navodila strokovnjakov za geologijo, geotehniko in geomehaniko za preprečevanje plazov in utrditev terena z ustreznim odvodom površinskih in globinskih voda ter z ukrepi gradbenega, biološkega in kemičnega utrjevanja;

-       na koritih vodotokov mora biti po izvedenem prečkanju vzpostavljeno prvotno stanje, območja izkopa pa ustrezno zavarovana pred erozijo. Vsaka ureditev strug potokov na območjih križanja s plinovodom mora biti skladna z danes uveljavljeno prakso in zahtevami, povezanimi s posegi v naravne površinske vodotoke. Zato je treba pri zavarovalnih ukrepih kar najbolj uporabljati naravni material (kamen, les, zaščita rastlinstva). Poseg v vodotoke mora obvezno potekati pod nadzorom izvajalca javne službe urejanja voda;

-       prečkanje vodotokov je obvezno izvajati v prisotnosti rečne nadzorne službe;

-       za vsako prečkanje vodotokov je treba izdelati projekte z naslednjo vsebino:

-  tehnično poročilo,

-  prikaz konkretnega prečkanja v ustreznem merilu,

-  prečni prerez struge in prečkanja,

-  detajl zavarovanja korita na območju prečkanja,

-  detajl polaganja plinovoda na vodnih in priobalnih zemljiščih;

-       kjer plinovod poteka vzporedno z vodotokom, mora odmik plinovoda od zgornjega roba brežine praviloma znašati vsaj 15 m pri vodotokih 1. reda oziroma 5 m pri vodotokih 2. reda. Pri vodotokih v nasipih se za mejo vodnega zemljišča šteje spodnji rob visokovodnega nasipa na zračni strani. Na posameznih odsekih, na katerih pri vzporednem poteku plinovoda z vodotokom zaradi prostorskih razmer ni mogoče zagotoviti predpisanega odmika, je dovoljeno vodenje plinovoda na priobalnem zemljišču. Zagotoviti je treba, da bo na vodotokih omogočeno izvajanje vzdrževalnih del.

(8)Nobena vodnogospodarska ureditev ne sme biti izvajana med drstjo, ne glede na to, da so ribe izlovljene in vodotoki izpraznjeni. Pred posegom v vodotoke je treba uskladiti terminski načrt izvajanja gradbenih in regulacijskih del s predstavniki pristojne Ribiške družine ter jim omogočiti izlov rib na odsekih polaganja plinovoda, deponiranje ujetih rib med gradnjo in ponovno naselitev izpraznjenih vodotokov po končanih delih. Med gradnjo je treba preprečiti kakršno koli izlivanje tekočin (naftni derivati, olja, cementne odplake itd.), ki bi spremenilo kemizem vode v obravnavanih vodotokih.

(9)Upoštevati je treba določila in ukrepe za zaščito podzemne vode, in sicer:

-       na vodovarstvenih območjih naj se izkop izvaja le s tehnično brezhibnimi stroji;

-       od 0 + 155 km do 0 + 370 km, v neposrednem napajalnem zaledju vodnjaka v Ceršaku, se lahko izvajata le izkop in polaganje plinovoda. Na istem odseku tudi ni dopustno servisiranje delovnih strojev, pretakanje in skladiščenje goriva. Morebitne sledove puščanja goriva in maziva je treba takoj odstraniti z izkopom. Morebitno poseganje v podzemno vodo med izkopom je treba kar najbolj zmanjšati;

-       od 29 + 690 km do 30 + 315 km, v neposrednem napajalnem zajetju vodnjakov v Dobrovcah, se lahko izvajata le izkop in polaganje plinovoda, prepovedano pa je skladiščenje in pretakanje goriva ter servisiranje gradbenih strojev. Omenjenih dejavnosti prav tako ni dovoljeno izvajati od 28 + 755 km do 30 + 830 km;

-       na vseh vodovarstvenih območjih Dravskega polja je treba morebitno onesnaženje zaradi razlitja goriva takoj odstraniti z izkopom.

(10)Upoštevati je treba določila veljavnih odlokov o varstvenih pasovih pitne vode.

(11)Zaradi posega v vodno ali priobalno zemljišče, ki je v lasti Republike Slovenije, mora investitor skleniti pogodbo o ustanovitvi služnosti.

(1)Obravnavana trasa plinovoda na treh odsekih prečka območja naravnih vrednot (hkrati pa zavarovana in ekološko pomembna območja):

-       odsek od 13 + 816,97 km do 15 + 000 km: naravna vrednota Perniško jezero (ev. št. 1818, hkrati naravni spomenik Perniško jezero – MUV 17/92, znotraj krajinskega parka Jareninski Dol – MUV 17/92, ekološko pomembno območje Slovenske gorice),

-       odsek od ca. 20 + 400 km do ca. 21 + 500 km: naravna vrednota Drava, stara struga (ev. št. 7515, 7052, hkrati naravna vrednota Drava, rečna loka, znotraj krajinskega parka Drava, naravni spomenik Drava, struga – MUV 17/92, znotraj ekološko pomembnega območja Drava),

-       odsek od ca. 26 + 000 km do 27 + 223 km: naravna vrednota Miklavž – izviri in ribniki (ev. št. 6474, hkrati naravni spomenik Miklavž – izviri in ribniki – MUV 17/92, znotraj ekološko pomembnega območja Drava).

(2)Trasa plinovoda prečka območje logov ob Dravi tako, da bo potreben kar najmanjši posek drevesnega in grmovnega rastlinstva (najkrajša črta prek loga). Po končanih delih je treba na logih ob Dravi zagotoviti vzpostavitev prvotnega stanja (nadomestna saditev poplavnega loga z lokalno značilnimi avtohtonimi vrstami, sonaravno urejanje brežin brez betoniranja in kamnometnih utrditev). Določitev mikrolokacije trase naj se opravi v prisotnosti sodelavcev pristojne naravovarstvene službe.

(3)Na območju poseganja v naravne vrednote je treba te obnoviti, odstranjeno živico in posamezna drevesa oziroma grmovnice v odprti krajini pa ustrezno nadomestiti. Obrežno rastlinstvo je treba kar najbolj ohraniti in uničeno nadomestiti. S posegi v obrežno rastlinstvo s sekanjem, obsekavanjem, redčenjem in zasajanjem se ne sme spreminjati fizikalna lastnost obrežja. Za ohranjanje biotske raznovrstnosti v krajini je treba obdržati naravne elemente in danosti v krajini, predvsem na kmetijskih zemljiščih: živica, posamezna drevesa in grmi.

(4)Posek rastlinstva, priprava gradbišč in gradnja naj se izvajajo zunaj obdobja razmnoževanja, vzrejanja mladičev, gnezditvene sezone in prezimovanja, torej pozno jeseni in zgodaj spomladi. Gnezda, kotišča, prenočevališča in drugi pomembni deli življenjskega prostora živali se ne smejo poškodovati ali uničiti. Gradnja naj poteka zunaj vegetacijske dobe.

(5)Med izvajanjem načrtovanih posegov je treba kar najbolj uporabljati obstoječe dostopne poti, morebitne nove poti se morajo izogniti vrednim habitatom. Pri prečkanju mokrotnih travnikov, pa tudi sicer je treba za prometne poti uporabljati nasutja, ki so nastala za obstoječi plinovod. Na odseku, kjer se trasi ločita, morajo biti prometne poti in odlagališča materiala čim ožji.

(6)Nad gradnjo na območju naravnih vrednot je potreben nadzor pristojne službe za varstvo narave. Med gradnjo je obvezen geološki naravovarstveni nadzor nad zemeljskimi deli. Ob najdbi geoloških naravnih vrednot je treba obvestiti pristojno službo za varstvo narave.

(7)Po gradnji je potrebna sanacija gradbišč – vzpostavitev prvotnega stanja: zatravitev (sejanje s senenim drobirjem s sosednjih travnikov) in zasaditev z avtohtonim rastlinstvom.

(1)Če plinovod poteka po geološko nestabilnih in labilnih območjih, je treba predhodno sanirati te površine in graditi skladno z zahtevami strokovno kvalificiranih geoloških in geomehanskih družb. Sanacije se praviloma izvajajo z drenažnimi rebri, potrebna pa so še predhodna geološka raziskovalna dela in izdelava projekta.

(2)Plazovi se sanirajo:

-       v 0 + 450 km – z izvedbo drenažnih reber na celotnem območju plazu,

-       od 3 + 400 km–3 + 500 km – z izvedbo drenažnih reber na območju plazu,

-       od 20 + 300 km–20 + 600 km – na odsekih, na katerih je globina plazu več kakor 3 m, predvidoma z izdelavo oporne stene iz armiranobetonskih pilotov, vzdolžne grede in bočnim sidranjem z geomehanskimi sidri, na odsekih z globino plazu manj od 3 m se plaz utrdi s kamnito zložbo,

-       v 19 + 800 km – kompletna rekonstrukcija ceste z izdelavo opornega zidu (ali pilotne stene z bočnim sidranjem v dolžini ca. 100 m), po potrebi sta plinovod M1 in plinovod M1/1 v cestišču položena v armiranobetonski kineti.

(3)Prečkanje labilnih in zamočvirjenih območij je treba izvesti z drenažami ob plinovodni cevi (obsutje cevi in jarka nad cevjo 0,3–0,8 m z drenažnim peskom ter prekritje z geotekstilom) med gradnjo plinovoda na naslednjih lokacijah:

-       0 + 700 km–1 + 500 km v dolžini 500 m, potrebna so še predhodna geološko raziskovalna dela,

-       2 + 270 km–2 + 400 km v dolžini 130 m,

-       3 + 500 km–4 + 850 km v dolžini 1350 m,

-       7 + 320 km–7 + 450 km in 7 + 650 km–7 + 930 km v dolžini 410 m,

-       8 + 550 km–8 + 630 km v dolžini 80 m,

-       10 + 050 km–10 + 260 km v dolžini 210 m,

-       14 + 500 km–14 + 930 km – ukrepi proti porušitvi cestišča v dolžini 430 m,

-       15 + 400 km–15 + 600 km v dolžini 200 m,

-       17 + 450 km–17 + 750 km v dolžini 300 m.

(4)Plinovod je treba zavarovati pred vzgonom z ustrezno obtežitvijo cevi. Prometne poti prek zamočvirjenih območij se morajo urediti z nasutjem nosilnega tamponskega materiala na geotekstilu ali utrditi s polaganjem lesenih kolov, kar se v celoti odstrani po gradnji, ter s prilagoditvijo mehanizacije za dela po manj nosilnem terenu in s prilagoditvijo tehnologije montaže dejanskim razmeram na terenu.

(1)Na trasi plinovoda M1/1 je treba upoštevati zavarovane enote kulturne dediščine in predloge za zavarovanje, ki je v koridorju trase plinovoda ali neposredni bližini: a)  zavarovane enote: - Malečnik–Cerkev sv. Marije (EŠD 3238), - Ptuj–Rimska cesta Celeia–Petovio (EŠD 6511), - Zgornje Hlapje–Kapelica (EŠD 7789), - Vukovarski Vrh–domačija Vrbljač (Vukovski Vrh 38) (EŠD 7820), b)  predloga za zavarovanje: - Miklavž na Dravskem polju–Marof (št. predlog 630018), - Dravski Dvor–Dravski Dvor (št. predlog 630019).

(2)Na območju Malečnika je treba načrtovati arheološki nadzor z možnostjo arheološkega izkopavanja.

(3)Pri prečkanju trase rimskega vodovoda Fram–Ptuj (EŠD 8975) v Brunšviku in na varovanem območju Cirkovce – prazgodovinska naselbina (EŠD 13356) je treba načrtovati arheološki nadzor z možnostjo arheološkega izkopavanja.

(4)Investitor mora zagotoviti ustrezne ukrepe glede varstva kulturne in arheološke dediščine (rezervatno varstvo arheološke dediščine oziroma stalni arheološki nadzor na trasi plinovoda, izvedbo predhodnih arheoloških raziskav na celotni trasi, izvedbo zaščitnega izkopavanja na morebitnih najdiščih, dokumentirati stanje pred gradnjo, in sicer foto- in videoposnetek prostora z dediščino).

(5)Objekte in območja kulturne dediščine je treba zavarovati pred poškodovanjem ali uničenjem. Zato čeznje ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunala, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za odlagališča presežkov materiala ipd., spremembe reliefa je treba ustrezno krajinsko oblikovati, celotna trasa pa mora biti po končanih delih ponovno ozelenjena oziroma vrnjena v prvotno stanje.

Pri gradnji morajo biti upoštevani vsi predpisi z vidika varstva pred hrupom. Med 6. in 22. uro jakost hrupa na robu stanovanjskih območij ali posameznih stanovanjskih objektov ne sme presegati 60 dB. Gradnja mora potekati v dnevnem času, v nočnem pa samo ob neodložljivih vzdrževalnih ali drugih delih. Dovoljena je uporaba tistih delovnih naprav, ki so izdelane v skladu z normami kakovosti za emisije hrupa.

(1)Med gradnjo plinovoda je onesnaženost zraka zaradi prašenja in izpušnih plinov delovnih strojev in transportnih vozil povečana, vendar ne bo presegala zakonsko določenih emisij.

(2)Med gradnjo je treba upoštevati predpise, ki urejajo emisije za gradbeno mehanizacijo in transportna sredstva. Treba je vlažiti sipki material in nezaščitene površine ter preprečevati raznos materialov z gradbišča.

(3)Pri poškodbah in nenadzorovanem izpuščanju plina mora upravljavec plinovoda preprečiti ta izpust ter ukrepati skladno s predpisi, ki urejajo varstvo zraka, varstvo pred požarom, pa tudi graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodnih omrežij.

Za zaščito pred požarom mora biti plinovod z vsemi napravami izveden skladno s predpisi s področij varstva pred požarom ter graditve, obratovanja in vzdrževanja plinovodnih omrežij, pa tudi z opredeljenimi cevovodnimi razredi. Za vzdrževanje in nadzor mora investitor zagotoviti ustrezno službo. Za nemoteno in varno delovanje plinovoda je treba:

-       izvajati ustrezen nadzor trase,

-       zagotoviti stalno dostopnost do trase plinovoda z mehanizacijo za popravilo morebitnih okvar,

-       plinovod vzdrževati skladno z navodili proizvajalca cevi: meritve katodne zaščite in gradbeno vzdrževanje,

-       traso plinovoda označiti na vseh prehodih prometnic in vodotokov ter na mestih loma trase,

-       opravljati preizkus izpuščanja plina.

Vse površine v oddaljenosti 1,25 m od nadzemnega dela plinovoda je treba izolirati z asfaltiranjem ali nasutjem 20 cm skalnate podlage. V ograjenem delu nadzemnega dela plinovoda je treba povečati odvodnost potencialne električne napetosti z ozemljitvami. Ozemljitev ograje je treba izvesti tako, da je ograja na vsakih 10 m z dvema vijakoma vezana na ozemljitev. Ozemljiti je treba tudi vse druge nadzemne dele plinovoda.

Vsaki dve leti je treba poskrbeti za čiščenje plinovodnih cevovodov. Investitor mora skladno s predpisi zagotoviti odvoz kondenzatov iz separatorjev. Pri odvajanju vode po opravljenem tlačnem preizkusu je treba zagotoviti vse pogoje glede varstva okolja. Postopek čiščenja mora odobriti zdravstveni in vodnogospodarski inšpektorat Republike Slovenije.

(1)Pri izkopu jarka za plinovod je načelno treba upoštevati naklon 80° v zemljini III. kategorije in 90° na skalnatem terenu oziroma izkopavati z naklonom, ki zagotavlja stabilnost glede na vrsto zemljine in glede na dejanske razmere. Pod asfaltnimi površinami je treba izkop jarka obvezno izvesti z vertikalnimi obodnimi stenami. Če zemljina tega ne dopušča, je treba jarek razpirati ali ga izkopati s stranicami pod dejanskim kotom notranjega trenja zemljine, ki ga določi geolog na terenu.

(2)Med gradnjo plinovoda je treba paziti, da se obstoječe asfaltne površine vzdolž jarka ne posedejo zaradi obremenitve z mehanizacijo. Jarek je treba zasuti z izkopanim materialom, če je primeren.

(3)Pred montažo je treba razmestiti cevi po trasi na lesene podstavke in jih znotraj temeljito očistiti. Po montaži je treba konce očiščenih cevi zamašiti z ustreznimi čepi, da se prepreči vstop umazaniji. Nadzemne dele instalacije je treba z zunanje strani peskati.

(1)Pri gradnji plinovoda nastane presežek materiala zaradi izkopa in zamenjave izkopanega materiala z bolj kakovostnim, zaradi vgradnje drenažnega materiala v jarek in gramoznega tampona pod cestami v skupni količini do 35 000 m³.

(2)Presežek materiala se uporabi za izvedbo objektov na projektiranem plinovodu, in sicer:

-       nasipa za MMRP Ceršak,

-       nasipa za zaporno postajo na stacionaži ca. 12 + 100 km,

-       delovnega pasu ob reki Dravi (od 20 + 880 km do 21 + 180 km),

-       razplaniranje v okviru delovnega pasu plinovoda na območju odstranjene rodovitne zemlje (okvirno v pasu širine 7 m, dvig terena ca. 12 cm), zgornji sloj pa je iz plodne zemlje v debelini najmanj 0,2 m.

(3)Presežek materiala od izkopa, ki se ne porabi za izvedbo objektov na plinovodu, se bo odvažal na urejena odlagališča:

-       zemljišče betonarne Dogoše,

-       odlagališče komunalnih odpadkov Pragersko,

-       odlagališče komunalnih odpadkov CERO Gajke (Ptuj),

-       odlagališče komunalnih odpadkov Tuncovec (Rogaška Slatina) in

-       druga odlagališča.

(1)Na trasi plinovoda M1/1 se med 24 + 500 km in 25 + 000 km porušijo tri stanovanjske hiše s pomožnimi objekti na parcelah 528/10 in 535/1, k. o. Dogoše.

(2)Na trasi plinovoda M1 se na delu med 18 + 700 km in 21 + 00 km opusti obstoječi plinovod, obstoječa zaporna postaja BS1 na parceli št. 209/2 in 209/3, k. o. Malečnik, pa se razgradi in odstrani.

(3)Rušitve se izvedejo skladno s predpisi o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih.

(1)Investitor mora zagotoviti celosten načrt in izvajanje monitoring za področja, ki jih določa Poročilo o vplivih na okolje (izdelal IBE, d. d., P4M11A – 3P/M01, maja 2006). Pri določitvi točk in vsebine tega monitoringa se smiselno upoštevajo točke že izvedenih meritev ničelnega stanja, pa tudi določila te uredbe in soglasij. V delih, kjer je to mogoče, je treba monitoring prilagoditi in uskladiti z drugimi obstoječimi državnimi ali lokalnimi spremljanji stanja kakovosti okolja. Pri fizičnih meritvah stanja posamezne sestavine okolja (tla, vode, zrak, hrup) je treba zagotoviti vsaj tolikšno število točk nadzora, da bodo pridobljeni utemeljeni podatki o njenem stanju. Točke spremljanja stanja je treba zavarovati tako, da je omogočeno stalno pridobivanje podatkov.

(2)Med gradnjo je obvezen stalni geološko-geomehanski nadzor.

(3)Med izvajanjem del mora investitor zagotoviti spremljanje in nadzor stanja na gradbišču.

(4)Monitoring je treba izvajati v skladu z veljavnimi predpisi in usmeritvami poročila o vplivih na okolje. Rezultati monitoringa so javni in investitor poskrbi za dostopnost podatkov.

Organizacija gradbišča je omejena na širino trase posega. Za potrebe gradbišča se uporabljajo že obstoječe ceste in poti.

Poleg nalog in obveznosti, določenih v predhodnih členih te uredbe, so obveznosti investitorjev in izvajalcev tudi:

-       v skladu z veljavnimi predpisi v kar najkrajšem času odpraviti morebitne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje in obratovanja plinovoda,

-       promet med gradnjo organizirati tako, da na cestnem omrežju ne bo zastojev, zagotoviti dostope do vseh zemljišč in objektov med gradnjo in po njej, vse dovozne poti do objektov ter kmetijskih in gozdnih zemljišč pa je treba po opravljenih delih vrniti v prvotno stanje,

-       med gradnjo zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočega goriva in drugih škodljivih snovi, oziroma ob nezgodi zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.

(1)Vse stacionaže in dimenzije, navedene v tej uredbi, se natančneje določijo v projektni dokumentaciji. Dopustna so manjša odstopanja od stacionaž, navedenih v tej uredbi, zaradi natančnejše stopnje obdelave projektov. Druga odstopanja so dopustna skladno s preostalimi določili tega člena.

(2)Pri uresničitvi lokacijskega načrta so dopustni odstopanja od tehničnih, energetskih in tehnoloških rešitev, določenih s tem lokacijskim načrtom, če bodo pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju energetskih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer pridobljene tehnične rešitve, ki so z oblikovalskega, energetsko­-tehničnega, tehnološkega ali okoljevarstvenega vidika primernejše, pri čemer pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.

(3)Z odstopanji v okviru toleranc morajo soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor. Uredba o državnem lokacijskem načrtu za plinovod M1/1 Ceršak–Kidričevo (Uradni list RS, št. 27/07) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

Lokacijski načrt je na vpogled na Ministrstvu za okolje in prostor pri službah, pristojnih za urejanje prostora, ter v občinah Šentilj, Pesnica, Miklavž na Dravskem polju, Starše, Kidričevo in Mestni občini Maribor.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Uredba o državnem prostorskem načrtu za vzporedni plinovod M 1/3 od mejne merilno-regulacijske postaje Ceršak do slovensko-avstrijske meje (Uradni list RS, št. 98/08) določa: »34. člen […]

(2)Z uveljavitvijo te uredbe prenehajo veljati ureditve, prikazane v grafičnem delu Državnega lokacijskega načrta za plinovod M 1/1 Ceršak–Kidričevo (Uradni list RS, št. 27/07), ki se nanašajo na območje tega državnega prostorskega načrta. Območje, v katerem prenehajo veljati določila, je prikazano v grafični prilogi št. 4 Načrt parcelacije iz grafičnega dela tega državnega prostorskega načrta.«; ter vsebuje naslednjo končno določbo: »35. člen Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Uredba o državnem prostorskem načrtu za razširitev kompresorske postaje Kidričevo (Uradni list RS, št. 54/10) v zvezi z delnim prenehanjem uporabe uredbe določa: »35. člen Z dnem uveljavitve te uredbe se preneha uporabljati: […]

-        Uredba o lokacijskem načrtu za plinovod M 1/1 Ceršak-Kidričevo (Uradni list RS, št. 27/07 in 33/07 - ZPNačrt) v delu, ki se nanaša na območje parcel št. 2/1, 3, 6, 9, 12, 13/2, 15, 19/4, 520 in 522, vse k.o. Dragonja vas, katerih del ureja ta uredba.«; ter vsebuje naslednjo končno določbo: »36. člen Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.