19. člen ZVS
(Register cerkva in drugih verskih skupnosti v Republiki Sloveniji)
(1)Pristojni organ vodi register. Register sestavljata zbirka podatkov in zbirka listin. Zbirka podatkov se vodi tudi v informatizirani obliki.
(2)Register je javen.
(3)V register se vpisujejo naslednji podatki:
1.zaporedna številka vpisa cerkve ali druge verske skupnosti v register ter enolična identifikacija cerkve ali druge verske skupnosti;
2.številka in datum odločbe o vpisu cerkve ali druge verske skupnosti v register;
3.ime cerkve ali druge verske skupnosti;
4.sedež in naslov sedeža cerkve ali druge verske skupnosti;
5.osebno ime, EMŠO oziroma datum rojstva in spol ter naslov stalnega prebivališča zastopnika cerkve ali druge verske skupnosti;
6.sprememba ter številka in datum odločbe o vpisu spremembe imena, sedeža, naslova sedeža, pravil ali zastopnika cerkve ali druge verske skupnosti;
7.številka in datum odločbe o izbrisu cerkve ali druge verske skupnosti iz registra;
8.opombe.
(4)Priloge k zahtevi se vodijo kot zbirka listin. Za osebne podatke, ki se vodijo v zbirki listin, veljajo določbe predpisov, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.
(5)Registrirane cerkve in druge verske skupnosti morajo pristojnemu organu sporočiti vsako spremembo podatkov in prilog, potrebnih za registracijo cerkve ali druge verske skupnosti, v 30 dneh od nastanka vsake spremembe.
(6)Za vpis spremembe se smiselno uporabljajo določbe o registraciji cerkva in drugih verskih skupnosti.
- VDSS Sodba in sklep Pdp 347/2025Višje delovno in socialno sodišče · 2025
Tožnik v pritožbi predlaga pritožbenemu sodišču, naj poda predlog za izdajo svetovalnega mnenja Vrhovnega sodišča. Po četrtem odstavku 206. člena ZPP lahko sodišče odredi prekinitev postopka, ko ugotovi, da bi moralo uporabiti pravno pravilo, glede katerega sodna praksa višjega sodišča ni enotna, sodne prakse vrhovnega sodišča pa ni. V takem primeru sodišče predlaga vrhovnemu sodišču izdajo svetovalnega mnenja. Ker predlog za svetovalno mnenje lahko vloži le sodišče prve stopnje zaradi neenotne prakse višjega sodišča, sodne prakse vrhovnega sodišča pa ni, predpisani pogoji niso izpolnjeni. V skladu z 72. členom ZPP izločitev lahko zahteva tudi stranka, in sicer takoj ko zve, da je podan razlog za izločitev, vendar najpozneje do konca obravnave pred pristojnim sodiščem, če ni bilo obravnave, pa do izdaje odločbe; pri tem mora navesti tudi okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. Tega tožnik v postopku na prvi stopnji ni storil, zato pritožbenih očitkov o krnitvi videza nepristranskosti pritožbeno sodišče ne more upoštevati.
- VSRS Sklep I Up 1049/2004Vrhovno sodišče RS · 2009
Za spore iz družinskih in socialnih prejemkov je po 4. točki prvega odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94) določena pristojnost socialnega sodišča.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 17. 12. 2025Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VDSS Sodba in sklep Pdp 347/2025Višje delovno in socialno sodišče · 17. 12. 2025
Tožnik v pritožbi predlaga pritožbenemu sodišču, naj poda predlog za izdajo svetovalnega mnenja Vrhovnega sodišča. Po četrtem odstavku 206. člena ZPP lahko sodišče odredi prekinitev postopka, ko ugotovi, da bi moralo uporabiti pravno pravilo, glede katerega sodna praksa višjega sodišča ni enotna, sodne prakse vrhovnega sodišča pa ni. V takem primeru sodišče predlaga vrhovnemu sodišču izdajo svetovalnega mnenja. Ker predlog za svetovalno mnenje lahko vloži le sodišče prve stopnje zaradi neenotne prakse višjega sodišča, sodne prakse vrhovnega sodišča pa ni, predpisani pogoji niso izpolnjeni. V skladu z 72. členom ZPP izločitev lahko zahteva tudi stranka, in sicer takoj ko zve, da je podan razlog za izločitev, vendar najpozneje do konca obravnave pred pristojnim sodiščem, če ni bilo obravnave, pa do izdaje odločbe; pri tem mora navesti tudi okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. Tega tožnik v postopku na prvi stopnji ni storil, zato pritožbenih očitkov o krnitvi videza nepristranskosti pritožbeno sodišče ne more upoštevati.
- VSRS Sklep I Up 1049/2004Vrhovno sodišče RS · 16. 4. 2009
Za spore iz družinskih in socialnih prejemkov je po 4. točki prvega odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94) določena pristojnost socialnega sodišča.