36. člen ZEKom-UPB1
(postopek izdaje odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc)
(1)Agencija izda odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc v skladu s splošnim aktom o načrtu uporabe radijskih frekvenc po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek, ter po predhodno izvedenem postopku javnega razpisa v primerih, ko to določa ta zakon.
(2)Odločba o dodelitvi radijske frekvence se izda na podlagi javnega razpisa, kadar se v postopku iz 38. člena ugotovi, da se učinkovita uporaba določene radijske frekvence lahko zagotovi le z omejitvijo števila izdanih odločb o dodelitvi radijskih frekvenc.
(3)Odločba o dodelitvi radijskih frekvenc za radiodifuzijo se izda na podlagi javnega razpisa brez izvedbe postopka iz 38. člena.
(4)Ne glede na določbo prejšnjega odstavka izda agencija odločbo o dodelitvi radijske frekvence za radiodifuzijo iz drugega in tretjega odstavka 50. člena tega zakona brez izvedbe postopka javnega razpisa.
(5)Če je bila dodelitev določenih radijskih frekvenc določenim fizičnim ali pravnim osebam usklajena v Evropski skupnosti na podlagi mednarodnih sporazumov in predpisov Evropske skupnosti, mora agencija tem osebam izdati odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc. Če so bili v usklajenem postopku izbire teh oseb izpolnjeni vsi pogoji, predpisani za dodelitev teh radijskih frekvenc s tem zakonom, jim agencija ne sme naložiti še dodatnih pogojev, meril ali postopkov, ki bi lahko omejili, spremenili ali upočasnili izdajo odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc.
- VSRS Sodba in sklep X Ips 22/2012Vrhovno sodišče RS · 2012
Sodišče prve stopnje je glede na določbe tretjega odstavka 267. člena ZUP, 9. točke 260. člena ZUP in četrtega odstavka 38. člena ZEKom napačno presojalo izkazanost revidentovega pravnega interesa za vložitev predloga za obnovo preko vprašanja izpolnjevanja pogojev za dodelitev frekvenc in ga ni štelo za upravičenega predlagatelja iz razloga, ker naj zaradi predhodnega imetništva enakovrstnih frekvenc ne bi bil zainteresirana javnost po četrtem odstavku 38. člena ZEKom. Določba četrtega odstavka 38. člena ZEKom namreč ne daje podlage za zaključek, da operater, ki je že imetnik enakovrstnih frekvenc, ne more biti zainteresirana javnost, ker naj do dodatne dodelitve enakovrstnih frekvenc ne bi bil upravičen, ampak je takšen zaključek lahko zgolj posledica politike Agencije, ki v skladu z drugim odstavkom 32. člena ZEKom skrbi za učinkovito in nemoteno uporabo radiofrekvenčnega spektra Republike Slovenije.
- UPRS sodba in sklep I U 2074/2011Upravno sodišče RS · 2011
Obrazložitev odločbe mora obsegati (med drugim) ugotovljeno dejansko stanje in dokaze ter razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo. Pomanjkljivost odločbe, zaradi katere ni mogoč preizkus njene materialne zakonitosti, predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka in je po ZUS-1 razlog za odpravo odločbe.
- UPRS sodba I U 108/2009Upravno sodišče RS · 2010
Postopek izvedbe javnega razpisa za dodelitev radijskih frekvenc za omrežje prizemne digitalne radiodifuzije je predpisan v določbah ZEKom in ZDRad, ki v svojih določbah nikjer ne predpisujeta analogne uporabe ZJN-2, saj tudi ne gre za tak postopek.
Povezano: sklici 2Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 8. 11. 2012Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba in sklep X Ips 22/2012Vrhovno sodišče RS · 8. 11. 2012
Sodišče prve stopnje je glede na določbe tretjega odstavka 267. člena ZUP, 9. točke 260. člena ZUP in četrtega odstavka 38. člena ZEKom napačno presojalo izkazanost revidentovega pravnega interesa za vložitev predloga za obnovo preko vprašanja izpolnjevanja pogojev za dodelitev frekvenc in ga ni štelo za upravičenega predlagatelja iz razloga, ker naj zaradi predhodnega imetništva enakovrstnih frekvenc ne bi bil zainteresirana javnost po četrtem odstavku 38. člena ZEKom. Določba četrtega odstavka 38. člena ZEKom namreč ne daje podlage za zaključek, da operater, ki je že imetnik enakovrstnih frekvenc, ne more biti zainteresirana javnost, ker naj do dodatne dodelitve enakovrstnih frekvenc ne bi bil upravičen, ampak je takšen zaključek lahko zgolj posledica politike Agencije, ki v skladu z drugim odstavkom 32. člena ZEKom skrbi za učinkovito in nemoteno uporabo radiofrekvenčnega spektra Republike Slovenije.
- UPRS sodba in sklep I U 2074/2011Upravno sodišče RS · 9. 12. 2011
Obrazložitev odločbe mora obsegati (med drugim) ugotovljeno dejansko stanje in dokaze ter razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo. Pomanjkljivost odločbe, zaradi katere ni mogoč preizkus njene materialne zakonitosti, predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka in je po ZUS-1 razlog za odpravo odločbe.
- UPRS sodba I U 108/2009Upravno sodišče RS · 23. 2. 2010
Postopek izvedbe javnega razpisa za dodelitev radijskih frekvenc za omrežje prizemne digitalne radiodifuzije je predpisan v določbah ZEKom in ZDRad, ki v svojih določbah nikjer ne predpisujeta analogne uporabe ZJN-2, saj tudi ne gre za tak postopek.
- UPRS sodba U 648/2007Upravno sodišče RS · 26. 5. 2009
Po 6. odstavku 53. člena ZEKom Agencija (lahko) spremeni odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc na predlog njenega imetnika v okviru območja pokrivanja iz te odločbe, in to tako, da se s tem ne posega v pravice, ki jih imajo drugi imetniki odločb o dodelitvi radijskih frekvenc, ter pod pogoji tega zakona. V konkretnem primeru je bila stranka v postopku le imetnik odločbe, ki je predlagal spremembo odločbe. Zgolj dejstvo, da so določene frekvence omejene in ne bi bile dostopne vsem interesentom, Agencije še ne obvezuje, da izvede javni razpis. V konkretnem primeru tožena stranka ni ocenila, da bi bil potreben javni poziv po 38. členu ZEKom in ne javni razpis po 40. členu ZEKom, zaradi česar ju ni izvedla. Z ugotovitvijo tožene stranke, da v predmetnem postopku (izdaja odločbe o spremembi odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc) ni bilo potrebno izvesti javnega razpisa, se strinja tudi sodišče. Glede na tak zaključek, tožena stranka v navedeni postopek ni bila dolžna pritegniti tožeče stranke. Zato je postopala pravilno, ko je zavrgla predlog tožeče stranke za obnovo navedenega postopka.