141. člen ZEKom-UPB1

Dejstvo, da je tožnica tekom postopka nadzora spremenila cenik, ki je predmet regulatorne odločbe, ni pravno relevantno dejstvo v postopku nadzora nad izvajanjem obveznosti. Sporni cenik 1. 6. 2010 je namreč podlaga za oblikovanje cen storitev, ki jih je nudila na trgu tožnica v različnih (mnogih) pogodbenih razmerjih, v katere je stopila v obdobju njegove časovne veljavnosti. Ta pogodbena razmerja pa so lahko predmet presoje po različnih obligacijskih podlagah.

V postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti ne morejo biti predmet (ponovnega) ugotavljanja okoliščine, povezane z izpolnjevanjem obveznosti, povezanih z zagotavljanjem enakega obravnavanja oziroma konkretno zagotavljanje samostojnega širokopasovnega dostopa. Okvir presoje Vrhovnega sodišča je vsebina pravnomočnih odločb.

Tožena stranka je v nadzornem postopku preverjala izpolnjevanje odločbe z dne 11. 10. 2007, s katero je tožečo stranko določila za operaterja s pomembno tržno močjo na upoštevnem trgu in ji naložila določene obveznosti. Ravnanje, ki ni bilo skladno s to odločbo, je tožeči stranki prepovedala z odločbo z dne 4. 9. 2008 in ji naložila odpravo nepravilnosti. Ker tožeča stranka nepravilnosti ni odpravila, pa je izdala izpodbijano odločbo. Če se v nadzornem postopku ugotovi kršitev že prej naložene obveznosti, je zmotno stališče tožeče stranke, da se ji z odločbo, izdano v tem postopku, nalaga nova obveznost (v storitvi ali opustitvi) za nazaj in zato odločba ni izvršljiva. Po vsebini se z nadzorno odločbo ugotavlja kršitev (ta ugotovitev je vključena v izrečeni ukrep) in izreka ukrep za odpravo nepravilnosti. Ta ukrep se po logiki stvari nanaša na čas od ugotovljene kršitve. Zato sodišče kot neutemeljen zavrača tožbeni ugovor, da odločbe ni mogoče izvršiti, ker cen za nazaj ni mogoče spreminjati.

Le če bi bila operaterju obveznost naložena z regulatorno odločbo tako, da bi bila v odločbi določena z jasno in določno vsebino, ki ne bi dopuščala različnih razlag, bi glede te obveznosti odločba imela materialnopravne učinke ter bi bilo v postopku nadzora njenega izvajanja mogoče ugotavljati, ali je naloženo obveznost operater kršil. Ker sodišče razlogov za to, da bi ne moglo odločati v sporu polne jurisdikcije, ni našlo, je v okviru tožbenega zahtevka spremenilo odločitev tožene stranke v izpodbijani odločbi tako, da je izpodbijano odločbo razveljavilo, s čemer je zaradi take narave stvari o stvari (hkrati) tudi odločilo. Po določbi 1. odstavka 65. člena ZUS-1 sicer sodišče izpodbijani upravni akt odpravi ter samo odloči o stvari; tak je tudi tožbeni zahtevek. Vendar pa je sodišče, ker bi odprava izpodbijane odločbe terjala odpravo pravnih posledic, ki so iz nje nastale, s čemer bi se glede na povedano ob (tudi pravno zapletenem) poseganju v obstoječa pogodbena razmerja poseglo v pravice ali pravne koristi tretjih oseb, poleg alternativnih operaterjev tudi končnih uporabnikov, presodilo, da so (ne glede na škodo, ki jo v zvezi z izvrševanjem izpodbijane odločbe zatrjuj

Ker je tožena stranka v postopku nadzora ugotovila, da tožeča stranka ne izpolnjuje obveznosti zagotavljanja preglednosti, je njena odločba s katero je tožeči stranki določila ukrep preglednosti cen na medoperaterskem trgu, pravilna in zakonita.

Agencija za pošto in elektronske komunikacije RS je v skladu z določbo 1. odstavka 129. člena ZEKom pristojna tudi za reševanje sporov med subjekti na trgu elektronskih komunikacij v RS, za reševanje katerih se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek (4. odstavek 129. člena ZEKom). Vendar pa se v primeru, če katerakoli stranka med postopkom reševanja spora pred Agencijo o isti zadevi začne pravdo pred pristojnim sodiščem, postopek reševanja spora pred Agencijo ustavi (5. odstavek 129. člena ZEKom). Že začeti postopek reševanja spora pred Agencijo ni ovira za začetek pravde pred sodiščem, pa tudi ne pogoj za začetek postopka pred sodiščem. tekst : Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo. O b r a z l o ž i t e v Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo sklep o zavarovanju Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Zg 3/2009 z dne 30. 1. 2009 (1. točka izreka) in odločilo, da Okrožno sodišče v Ljubljani ni pristojno za odločanje v tej zadevi ter predlog za izdajo začasne odredbe

Ureditev po 129. členu ZEKom ne izključuje sodne pristojnosti, saj APEK rešuje spore, navedene v 1. odstavku 129. člena ZEKom, kar pa ne posega v morebitno sodno pristojnost. V 5. odstavku 129. člena ZEKom je namreč predpisano, da če katerakoli stranka med postopkom reševanja spora pred APEK v isti zadevi začne pravdo pred pristojnim sodiščem, se postopek reševanja spora pred APEK ustavi.