2. člen ZPDZC-UPB1

Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu. V primeru, ko se opravlja delo na črno, je na podlagi jasnih določb ZPDZC, ki ne potrebujejo razlage, za ukrepanje pristojen Tržni inšpektorat, ki je ukrepal tudi v obravnavanem primeru. Ali je mogoče sankcije izreči (tudi) po ZLD ali ZZDej za ta primer ni relevantno. Po presoji Vrhovnega sodišča revident ni obrazložil, še manj pa izkazal, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev – prepoved opravljanja lekarniške dejavnosti v eni izmed podružnic. Zelo hude posledice izpodbijane odločbe, ki naj bi se odražale na lokalnem prebivalstvu, torej v sferi drugih oseb (pri čemer revident niti ne zatrjuje, da bi bila tem osebam zaradi izpodbijane odločbe onemogočena preskrba z zdravili ali da bi bil dostop do dejavnosti lekarne povezan z nesorazmernimi stroški, izgubo časa ali podobno), pa za presojo dovoljenosti revizije v zadevi, kot je obravnavana, niso relevantne. Zelo hude posledice morajo z izpodbijano odločbo nastati revidentu, ne pa drugim osebam.

Sodišče prve stopnje je z izdajo zamudne sodbe, s katero je ugodilo tožbenemu zahtevku za ugotovitev obstoja delovnega razmerja po izbrisu tožnikovega prejšnjega delodajalca iz sodnega registra, bistveno kršilo določbe postopka, saj tožba ni bila sklepčna. Tožnik namreč v tožbi ni navedel dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče zaključiti, da je po izbrisu delodajalca še naprej opravljal delo po pogodbi o zaposlitvi za njegovega ustanovitelja.

Dohodki, doseženi z opravljanjem neregistrirane dejavnosti, se obdavčujejo z davkom od dohodkov iz dejavnosti.