16.a člen ZNVP-UPB1
Pravice imetnika nematerializiranega vrednostnega papirja
(1)Z vpisom nematerializiranega vrednostnega papirja v njegovo korist v centralnem registru pridobi zakoniti imetnik pravice iz tega vrednostnega papirja in pravico razpolagati s tem vrednostnim papirjem.
(2)Pravice iz nematerializiranega vrednostnega papirja so pravice, ki so vsebovane v tem vrednostnem papirju.
(3)Pravice zakonitega imetnika iz nematerializiranega vrednostnega papirja lahko ta uresničuje neposredno v razmerju do izdajatelja tega vrednostnega papirja.
(4)Imetnik razpolaga z nematerializiranim vrednostnim papirjem tako, da članu klirinško depotne družbe, ki vodi njegov račun nematerializiranih vrednostnih papirjev, izda ustrezen nalog za prenos teh vrednostnih papirjev v korist drugega imetnika ali za vpis pravice tretjega na tem vrednostnem papirju.
- VSL Sodba II Cp 2055/2019Višje sodišče v Ljubljani · 2020
Ker je obveznost iz obveznic prenehala, toženki ni mogoče očitati, da je ni izpolnila (da bi bila obveznost lahko kršena, mora sploh obstajati). Neizpolnitev neobstoječe obveznosti pa tudi ne more imeti odškodninskih posledic.
- VSL Sodba I Cpg 782/2017Višje sodišče v Ljubljani · 2018
Opcija opcijskemu upravičencu zagotavlja možnost, da samostojno z enostranskim ravnanjem (opcijsko izjavo) doseže pravno posledico, ki zavezuje drugo osebo (opcijskega upravičenca). Predmet opcije je nastanek, sprememba ali prenehanje obligacijskega pravnega razmerja. Uresničitev odkupne pravice povzroči sklenitev prodajne pogodbe že z izjavo volje ene od strank. Vendar sklenitev takšnega enostranskega zavezovalnega pravnega posla terja še dodatni, to je razpolagalni pravni posel, ki šele povzroči premoženjski premik. Pravice imetnika vrednostnega papirja nastanejo namreč z njegovim vpisom v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev, kar pomeni, da ima vpis oblikovalni učinek. V primeru, da zavezanec iz zavezovalnega pravnega posla (dolžnik) ne opravi razpolagalnega pravnega posla (naloga za prenos) prostovoljno, mora upravičenec z dajatveno tožbo doseči ustrezno izjavo volje dolžnika. Potrebnost prenosa pravic izhaja že iz definicije fiduciarnega posla, ki se označuje kot tisti pravni posel, s katerim določena oseba prenese svojo pravico na drugo osebo, ta pa jo mora pod določenimi pogoji obdržati in pozneje vrniti. Pri fiduciarnih poslih gre namre
- VSL sklep I Cpg 889/2008Višje sodišče v Ljubljani · 2008
Po pravnomočni sodni odločbi tožeče stranke T. d.d. proti toženi stranki M. T. d.d., opr.št. I Cpg 592/2007 z dne 19. 12. 2007 bi bila dolžna M. T. d.d. prodati 900 delnic T. d.d. z oznako TSPG. M. T. d.d. te svoje obveznosti ni izpolnila, ampak je delnice odsvojila preko lastniško in upravljavsko povezanih družb končnemu kupcu, dolžniku v tem postopku. Če bi prišlo do ponovnega odsvajanja delnic s strani dolžnika tretji dobroverni družbi bi upnik ne mogel preprečiti nadaljnje prodaje teh delnic. Brez izdane začasne bi bila tako uveljavitev terjatve upnika onemogočena ali precej otežena.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 23. 4. 2020Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sodba II Cp 2055/2019Višje sodišče v Ljubljani · 23. 4. 2020
Ker je obveznost iz obveznic prenehala, toženki ni mogoče očitati, da je ni izpolnila (da bi bila obveznost lahko kršena, mora sploh obstajati). Neizpolnitev neobstoječe obveznosti pa tudi ne more imeti odškodninskih posledic.
- VSL Sodba I Cpg 782/2017Višje sodišče v Ljubljani · 8. 11. 2018
Opcija opcijskemu upravičencu zagotavlja možnost, da samostojno z enostranskim ravnanjem (opcijsko izjavo) doseže pravno posledico, ki zavezuje drugo osebo (opcijskega upravičenca). Predmet opcije je nastanek, sprememba ali prenehanje obligacijskega pravnega razmerja. Uresničitev odkupne pravice povzroči sklenitev prodajne pogodbe že z izjavo volje ene od strank. Vendar sklenitev takšnega enostranskega zavezovalnega pravnega posla terja še dodatni, to je razpolagalni pravni posel, ki šele povzroči premoženjski premik. Pravice imetnika vrednostnega papirja nastanejo namreč z njegovim vpisom v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev, kar pomeni, da ima vpis oblikovalni učinek. V primeru, da zavezanec iz zavezovalnega pravnega posla (dolžnik) ne opravi razpolagalnega pravnega posla (naloga za prenos) prostovoljno, mora upravičenec z dajatveno tožbo doseči ustrezno izjavo volje dolžnika. Potrebnost prenosa pravic izhaja že iz definicije fiduciarnega posla, ki se označuje kot tisti pravni posel, s katerim določena oseba prenese svojo pravico na drugo osebo, ta pa jo mora pod določenimi pogoji obdržati in pozneje vrniti. Pri fiduciarnih poslih gre namre
- VSL sklep I Cpg 889/2008Višje sodišče v Ljubljani · 20. 11. 2008
Po pravnomočni sodni odločbi tožeče stranke T. d.d. proti toženi stranki M. T. d.d., opr.št. I Cpg 592/2007 z dne 19. 12. 2007 bi bila dolžna M. T. d.d. prodati 900 delnic T. d.d. z oznako TSPG. M. T. d.d. te svoje obveznosti ni izpolnila, ampak je delnice odsvojila preko lastniško in upravljavsko povezanih družb končnemu kupcu, dolžniku v tem postopku. Če bi prišlo do ponovnega odsvajanja delnic s strani dolžnika tretji dobroverni družbi bi upnik ne mogel preprečiti nadaljnje prodaje teh delnic. Brez izdane začasne bi bila tako uveljavitev terjatve upnika onemogočena ali precej otežena.