1.a člen

(1)Določitev primerljive tržne cene mora biti opravljena z uporabo najustreznejše metode glede na okoliščine primera. Najustreznejša metoda za določanje primerljive tržne cene mora biti izbrana med metodami za določanje primerljive tržne cene, ki so navedene v petem odstavku 16. člena ZDDPO-2 in ob upoštevanju naslednjih kriterijev:

-       prednosti in slabosti vsake metode;

-       primernosti posamezne metode glede na naravo povezanih transakcij, ki se ugotovi na podlagi analize funkcij, ki jih opravlja vsaka oseba v povezani transakciji (ob upoštevanju porabljenih sredstev in prevzetih tveganj);

-       razpoložljivosti zanesljivih podatkov, potrebnih za uporabo izbrane metode za določanje primerljive tržne cene, in

-       stopnje primerljivosti med povezanimi in nepovezanimi transakcijami ter zanesljivostjo morebitnih opravljenih prilagoditev primerljivih nepovezanih transakcij, potrebnih za odpravo razlik med njimi.

(2)Za uporabo izbrane metode za določanje primerljive tržne cene so notranje primerjave primernejše od zunanjih primerjav.

(3)Če se ob upoštevanju kriterijev iz prvega in drugega odstavka tega člena primerljivo tržno ceno lahko z enako zanesljivostjo določi z uporabo tradicionalnih transakcijskih metod ali metod transakcijskega dobička, ima uporaba tradicionalnih transakcijskih metod prednost.

(4)Tradicionalne transakcijske metode za določanje primerljive tržne cene so metode iz 1., 2. in 3. točke petega odstavka 16. člena ZDDPO–2.

(5)Metodi transakcijskega dobička za določanje primerljive tržne cene sta metodi iz 4. in 5. točke petega odstavka 16. člena ZDDPO-2.

(6)Ob upoštevanju kriterijev iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena ima metoda primerljivih prostih cen prednost pred ostalimi metodami iz petega odstavka 16. člena ZDDPO-2.