iuris
Člen je črtan in nima več besedila. Odločbe spodaj se nanašajo na besedilo, ki je veljalo pred črtanjem; če so na voljo starejše različice, jih izberete pod »Različice besedila«.
§ zakonZakon o davčnem postopku · ZDavP-2 · velja od 17. 11. 2006

406. člen ZDavP-2

(prenehal veljati)

Sodna praksa: 2 odločbi navajata ta člen · zadnja 29. 1. 2025Vse odločbe ↓
  • VSRS Sodba X Ips 35/2023Vrhovno sodišče RS · 2025

    Občina sme po 218. c členu Zakona o graditvi objektov (ZGO-1) za namen odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) zbirati in obdelovati le podatke katastra stavb, kar pomeni, da nima tudi pooblastila za zbiranje in obdelavo podatkov o najemnih pravnih poslih, saj se ti podatki ne vodijo v omenjeni evidenci. Za to, da bi lahko občina (na kakršenkoli način) zbirala in nato za svoje potrebe v svojih evidencah obdelovala podatke o najemnih pravnih poslih, bi morala obstajati jasna in določna zakonska podlaga (drugi odstavek 38. člena Ustave Republike Slovenije (URS)). To pomeni tudi, da teh podatkov nima pravice zbirati na druge načine, še najmanj tako, da njihovo predložitev zahteva od zavezancev. Mestna občina Ljubljana je torej s tem, ko je z drugim odstavkom 12. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Mestne občine Ljubljana (Odlok) lastnikom nepremičnin na svojem območju naložila obveznost sporočanja teh okoliščin, presegla ustavna in zakonska pooblastila ter s tem posegla v pristojnost zakonodajalca (87. in 147. člen URS). Okoliščina, da je stavbno zemljišče oddano v najem, praviloma ob odmeri NUSZ niti ne bo mogla biti upoštevana.

  • VSL Sodba I Cpg 17/2022Višje sodišče v Ljubljani · 2022

    Ne glede na to, da je odločba k plačilu zavezovala tožečo stranko, tožeči stranki, ki ni bila dejanska uporabnica nepremičnine, daje posebna ureditev po 197. členu OZ upravičenje, da od tožene stranke kot dejanske uporabnice nepremičnine in zavezanke za plačilo NUSZ po zakonu, zahteva povračilo tistega, kar je plačala, pa bi po zakonu morala plačati tožena stranka. Za ugoditev zahtevku po 197. členu OZ je torej odločilno le, da je plačnik plačal, kar je bil drugi dolžan že po zakonu.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 9. 12. 2025
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Različice besedila · 2
  1. od 15. 12. 2023 · trenutno
  2. 9. 11. 2006 – 14. 12. 2023

Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.

Sodna praksa

2 odločb navaja ta člen · zadnja 29. 1. 2025
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–2 od 2
  • VSRS Sodba X Ips 35/2023
    Vrhovno sodišče RS · 29. 1. 2025

    Občina sme po 218. c členu Zakona o graditvi objektov (ZGO-1) za namen odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) zbirati in obdelovati le podatke katastra stavb, kar pomeni, da nima tudi pooblastila za zbiranje in obdelavo podatkov o najemnih pravnih poslih, saj se ti podatki ne vodijo v omenjeni evidenci. Za to, da bi lahko občina (na kakršenkoli način) zbirala in nato za svoje potrebe v svojih evidencah obdelovala podatke o najemnih pravnih poslih, bi morala obstajati jasna in določna zakonska podlaga (drugi odstavek 38. člena Ustave Republike Slovenije (URS)). To pomeni tudi, da teh podatkov nima pravice zbirati na druge načine, še najmanj tako, da njihovo predložitev zahteva od zavezancev. Mestna občina Ljubljana je torej s tem, ko je z drugim odstavkom 12. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Mestne občine Ljubljana (Odlok) lastnikom nepremičnin na svojem območju naložila obveznost sporočanja teh okoliščin, presegla ustavna in zakonska pooblastila ter s tem posegla v pristojnost zakonodajalca (87. in 147. člen URS). Okoliščina, da je stavbno zemljišče oddano v najem, praviloma ob odmeri NUSZ niti ne bo mogla biti upoštevana.

  • VSL Sodba I Cpg 17/2022
    Višje sodišče v Ljubljani · 1. 2. 2022besedilo 2006–2023

    Ne glede na to, da je odločba k plačilu zavezovala tožečo stranko, tožeči stranki, ki ni bila dejanska uporabnica nepremičnine, daje posebna ureditev po 197. členu OZ upravičenje, da od tožene stranke kot dejanske uporabnice nepremičnine in zavezanke za plačilo NUSZ po zakonu, zahteva povračilo tistega, kar je plačala, pa bi po zakonu morala plačati tožena stranka. Za ugoditev zahtevku po 197. členu OZ je torej odločilno le, da je plačnik plačal, kar je bil drugi dolžan že po zakonu.