83. člen ZDoh-2

Tožnik je v postopku ves čas zatrjeval, da je imel sklenjeno zgolj eno od teh osmih pogodb, in sicer pogodbo, s katero je za obdobje od 5. 5. 2014 do 6. 11. 2014 vezal znesek 662.938,37 EUR, za kar naj bi, po njegovih trditvah, prejel znesek 12.980,76 EUR. Sodišče pa ugotavlja, da tožnik ni predložil nobenega dokazila, s katerim bi dokazoval svojo trditev, da v letu 2014 na transakcijske račune, ki jih je imel odprte, ni prejel nakazil zneskov, kot izhajajo iz izpiskov A. 1 - 9 za leto 2014, medtem ko je prvostopenjski organ ta dokazila pridobil, kar izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, toženka pa jih je v tem upravnem sporu tudi predložila sodišču. Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da se tožnik za namene Konvencije šteje za davčnega rezidenta Slovenije, ima Slovenija po prvem odstavku 11. člena Konvencije pravico, da obdavči ta dohodek. Obdavčitev obresti, ki jih prejmejo fizične osebe, ureja ZDoh-2, ki pa ne določa davčne oprostitve za tožnikov primer, torej za obresti, ki izvirajo iz premoženja, ki je bilo ustvarjeno z opravljanjem službe diplomata.

Izpodbijana odločitev je utemeljena z razlago dohodka po določbah 15. člena ZDoh-2, na podlagi katere davčni organ „pripis premije“ s strani tožeče stranke, ki je fizični osebi ni bilo potrebno plačati, opredeli kot dohodek te fizične osebe (ker je od višine premije odvisna odškodnina po zavarovalni pogodbi v trenutku nastanka bodočega zavarovalnega dogodka), dosežen v trenutku pripisa (ker koristi od tako povečane vrednosti premoženja lahko nastanejo že v prvem trenutku, ko se zgodi zavarovalni dogodek po zavarovalni pogodbi). Razlogi, ki jih navaja davčni organ povečanja premoženja in s tem obdavčljivosti bonusa v trenutku pripisa ne utemeljujejo, saj se ob nastopu zavarovalnega dogodka, na katerega se sklicuje davčni organ, dohodek iz življenjskega zavarovanja obravnava skladno s 86. členom ZDoh-2.

Davčna obveznost plačila dohodnine za vse tri mld. tožnike je na podlagi sicer že v letu 2004, za 5 letno obdobje vezanih denarnih depozitov, nastala šele v letu 2009. Na podlagi 15. člena ZDoh-2 so namreč z dohodnino v posameznem letu obdavčeni tisti dohodki, ki jih je zavezanec dosegel oziroma pridobil v tem davčnem letu, ne glede na to, da je bila vezava depozitov narejena že leta 2004, ZDoh-2 pa je začel veljati šele leta 2007.

Da ne bi prišlo do dvojnega obdavčenje, ima zavezanec pravico uveljavljati odbitek za ustrezni znesek davka od dohodka, ki je bil plačan v Švici. V danem primeru pa tožnik ni niti uveljavljal, niti dokazal, da bi iz naslova prejetih obresti v Švici, v omenjeni državi plačal kakršnikoli davek.