124. člen ZDoh-2

Davčni organ se v obrazložitvi izpodbijane odločbe izrecno in konkretno sklicuje na davčne posledice in učinke ugotovitvene odločbe v predhodno navedenem DIN in iz teh učinkov izpeljuje davčne posledice tudi v obravnavani zadevi, ki je predmet tega spora. Z odpravo ugotovitvene odločbe so odpadli razlogi davčnega organa glede davčnih posledic izkazanih in vodenih poslovnih učinkov v glavni knjigi (prvega) tožnika iz naslova naslova razpolaganja s poslovnim deležem v družbah F. d.o.o. in E. d.o.o. ter iz naslova dolgoročne obveznosti do B.B. Ob takem stanju stvari, dejanski in pravni zaključki, ki slonijo na predhodno ugotovljenih okoliščinah iz odpravljene ugotovitvene odločbe, ne morejo imeti relevantnih posledic v obravnavani zadevi, drugačnih relevantnih razlogov pa davčni organ in toženka nista navedla.

Za dohodek iz dejavnosti se šteje zgolj dohodek, kot je opredeljen v 46. členu ZDoh-2, to je dohodek, dosežen z neodvisnim samostojnim opravljanjem dejavnosti, ne glede na namen in na rezultat opravljanja dejavnosti. Kar po razlagi predlagatelja zakona pomeni, da se za dohodek, dosežen z opravljanjem dejavnosti, šteje zgolj dohodek, dosežen s trajnim, neodvisnim opravljanjem ekonomske aktivnosti, medtem ko se vsi drugi dohodki iz posameznih poslov, ki niso del takšne trajne in neodvisne ekonomske aktivnosti ali v zvezi s takšno aktivnostjo, obravnavajo kot dohodki iz zaposlitve. Ker ZDoh-2 podjetniške oziroma poklicne dejavnosti natančneje ne definira, je treba pomen tega pojma določiti glede na splošno opredelitev podjetniške dejavnosti iz drugega odstavka 3. člena ZGO-1. Za kvalifikacijo podjetniške dejavnosti je tako odločilno, da se opravlja trajno (in ne priložnostno), da se opravlja na trgu ter da posameznik deluje kot podjetnik in torej tako, da sam organizira dejavnost, ki jo v nadaljevanju tudi samostojno opravlja ter pri tem uporabi iste metode, sredstva in pristope, kot bi jih uporabil podjetnik. Formalne okoliščine, pa čeprav objektivne, kot je navedba firme sa

V upravnem postopku ugotovljeno dejansko stanje in dokazna ocena upravnega organa ne moreta biti predmet presoje Vrhovnega sodišča v revizijskem postopku. Za dohodek se šteje vsako izplačilo oziroma prejem dohodka, ne glede na obliko, v kateri je plačan oziroma prejet. Dohodek je ekonomska moč, ki se kaže kot v denarju izražena vsota potrošnje in spremembe vrednosti premoženja v določenem časovnem obdobju. Pri tem je dohodek mišljen kot kategorija v najširšem pomenu besede in se odraža v vsakem povečanju ekonomske blaginje posameznika.

Davčni organ je ugotovil, da so v skladu s 74. členom ZDavP-2 opcijska upravičenja v letu 2007 dejansko izvršili prvotni opcijski upravičenci in ne družba B. Za te osebe predstavlja izvršitev opcijskih upravičenj dohodek iz zaposlitve oziroma dohodek iz drugega pogodbenega razmerja, za katere je plačnik davka družba A. dolžna obračunati akontacijo dohodnine in prispevke za socialno varnost na način davčnega odtegljaja. Tožnik je bil z ugotovitvami, zbranimi v inšpekcijskem postopku, v zadostni meri seznanjen v postopku obnove. Najprej s tem, ko mu je bil izdan sklep o obnovi in pojasnjeni razlogi za obnovo ter nato vročen zapisnik, za katerega že drugostopni organ pravilno in skladno podatki spisov ugotavlja, da vsebuje vse podatke, ki se nanašajo na tožnika. Na ta način se je tožnik lahko seznanil z vsemi ključnimi dejanskimi ugotovitvami in z njihovo presojo s strani davčnega organa in bi lahko vsebinsko ugovarjal že v postopku obnove in nato še v pritožbi, pa tega ni storil.

V skladu z določbo 4. odstavka 41. člena ZDoh-2 je davčna osnova od izvedenčeve nagrade in stroškov dohodek, zmanjšan za obvezne prispevke za socialno varnost in za normirane stroške v višini 10 % dohodka. Poleg normiranih stroškov je mogoče ob izračunu akontacije dohodnine uveljavljati le še dejanske stroške prevoza in nočitve v zvezi z opravljanjem dela ali storitev, drugih materialnih stroškov pa ne.

To, ali je ta del škode nastal v posledici v nesreči utrpele poškodbe ledvene hrbtenice ali pa v posledici do nesreče zanj nezaznavnih degenerativnih sprememb, prirojene anomalije in klinasto stisnjenega vretenca, ki pa so ravno zaradi nesreče postale za tožnika zaznavne, je v pogledu obstoja vzročne zveze nepomembno. Nepravilne (ali pomanjkljive) trditve o tem zato to ne morejo biti razlog za zavrnitev dela zahtevka, ki se nanaša na ta del škode. V primeru, ko je glede določenega dejstva dokazni standard, po katerem je izključen vsak razumen dvom v njegovo resničnost, nedosegljiv, je mogoče odločati tudi na podlagi ustrezne stopnje verjetnosti, pri čemer se najpogosteje uporablja merilo mejnega praga zadostne verjetnosti, to pa je tisti, ki presega 50 %. Na podlagi mnenja izvedenca, ki je zgolj dopustil možnost, da so spremembe tožnikovega življenja po nesreči lahko bile sprožilni element za manifestacijo težav z ledveno hrbtenico, pa ni mogoče zaključiti, da je vzročna zveza dokazana z nadpolovično verjetnostjo. Tožena stranka bo prisojene zneske odškodnine iz naslova izgubljenega dohodka znižala za akontacijo dohodnine in tožniku izplačala zgolj tak zmanjšan znes

Pri odločitvi o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi na podlagi 118. člena ZDR in odškodnini namesto reintegracije ne gre za odločanje o podrednem zahtevku v smislu tretjega odstavka 182. člena ZPP. Gre za to, da ima sodišče po zakonu možnost, bodisi na predlog strank bodisi brez predloga strank, upoštevaje okoliščine in interese strank, kljub nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi le to razvezati in stranki namesto reintegracije (vrnitve na delo) prisoditi primerno odškodnino. Obveznost delodajalca, da delavcu ponudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, je podana, če ima delodajalec na voljo prosto ustrezno delovno mesto, če izkazuje potrebo po zaposlitvi delavca na prostem delovnem mestu in če je delavec za eventualno prosto in ustrezno delovno mesto zdravstveno sposoben. Splošna začasna zdravstvena nezmožnost za opravljanje dela res ne bi bila ovira za ponudbo ustreznega dela, zdravstvena nezmožnost za opravljanje prav določenega dela, konkretno (tudi) vožnje viličarja pa je ovira, zaradi katere tožena stranka tožniku tega dela utemeljeno ni ponudila.

Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS je zavezan tudi za plačilo nadomestila po 2. odstavku 72. člena Zden. Nadomestilo predstavlja tisto korist, ki bi jo dosegel denacionalizacijski upravičenec, če bi nepremičnino lahko uporabljal oziroma z njo upravljal, in ne korist, ki jo je dosegel zavezanec. Davčnemu organu plačana akontacija dohodnine se lahko upošteva le kot delna izpolnitev obveznosti do upravičenca, sicer pa takšna davčna obveznost na višino nadomestila ne vpliva.

DURSu plačana akontacija dohodnine od dohodkov iz življenjskega zavarovanja je delna izpolnitev, ki se upošteva, kot da bi bilo izpolnjeno upniku.