14. člen ZDDV-1

Sodna praksa glede obračunavanja DDV od kilometrine pooblaščenca, ki je odvetnik, ni enotna, vendar je pritožbeno sodišče pri odločanju sledilo večinski sodni praksi, da se DDV od kilometrine ne obračunava.

Stavbna pravica nastane šele z vpisom v zemljiško knjigo (prvi odstavek 257. člena SPZ-1). Dejstvo, da je po specialni ureditvi, določeni v 56. členu takrat veljavnega ZGO-1 gradbeno dovoljenje lahko pridobila tudi stranka, ki je svojo pravico graditi izkala z notarsko overjeno pogodbo z dokazilom o vložitvi predloga za vpis stvarne pravice v zemljiško knjigo, ne more vplivati na presojo ali gre v obravnavani zadevi za dobavo blaga ali ne. Opisana ureditev je bila specialno določena v takrat veljavnem ZGO-1 in je bila predvidena zgolj za uporabo v postopkih pridobivanja gradbenega dovoljenja. Pojem pravnomočnosti iz petega odstavka 141. člena ZDavP-2 se nanaša le na materialno pravnomočnost. Davčni inšpekcijski nadzor se ne more ponoviti glede pravnomočnih vsebinskih ugotovitev in dejanj predhodno zaključenega davčnega inšpekcijskega nadzora.

Odvetniške stroške v zvezi z opravljenim delom, kot jih opredeljuje prvi odstavek 17. člena ZOdv, gre enačiti z izdatki po 9. členu OT. Do povračila stroškov v celoti je odvetnik upravičen tako po prvem odstavku 17. člena ZOdv kot po drugem odstavku 2. člena OT v povezavi z 9. členom OT, saj peti odstavek 17. člena ZOdv do polovice omejuje le nagrado za delo oziroma odvetniško storitev po prvem odstavku 2. člena OT.

ZOdv v prvem odstavku 17. člena določa, da je odvetnik upravičen do plačila za svoje delo in do povračila stroškov v zvezi z delom po odvetniški tarifi. Omejitev v petem odstavku 17. člena ZOdv, ki ga je uporabilo sodišče prve stopnje, in ki določa, da je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, upravičen za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi, se nanaša le na odvetnikovo upravičenost do plačila za delo, ne pa tudi do povračila stroškov z zvezi z delom. Odvetniške stroške v zvezi z opravljenim delom, kot jih opredeljuje prvi odstavek 17. člena ZOdv, gre enačiti z izdatki po 9. členu OT.

Pri inšpekcijskem nadzoru gre za nadzor nad izvajanjem oziroma spoštovanjem zakonov in drugih predpisov. Za zakonodajalca ni nepomembno, kdo je plačnik DDV. V obravnavani zadevi je davčni organ pravilno ugotovil, da je družba A. d.o.o. za tožnico opravila gradbene storitve in da sta bila računa napačno izdana, saj se niso upoštevale določbe 76a. člena ZDDV-1 o obrnjeni davčni obveznosti. Zaradi določb 76a. člena ZDDV-1 je tožnica kot prejemnica gradbenih storitev iz naslova izgradnje parkirišč plačnica DDV, kar pomeni, da je hkrati zavezanka za obračun DDV in ima na tej podlagi tudi pravico do odbitka DDV.

Zaračunano plačilo davka je v prometu gospodarskih družb običajno in ustaljeno.

Četudi v sami ekskluzivni pogodbi vsi pogoji prodaje parcel niso bili določeni in jih je naročnik (toženec) določil naknadno, na kar izrecno opozarja pritožba, to še ne pomeni, da zaradi tega posredniška pogodba ni bila sklenjena, saj po mnenju pritožbenega sodišča le ta vsebuje vse bistvene sestavine, ki jih zakon določa za takšne vrste pogodb (837. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ). Dodati je, da toženec ekskluzivne pogodbe ne bi smel podpisati, če mu izvod splošnih pogojev ni bil vročen oziroma mu ni bila omogočena seznanitev z njihovo vsebino. Bistven del izpolnitvenega ravnanja tožeče stranke je bil v tem, da je iskala interesente za nakup, da je toženca seznanila s kupcem in na poziv kupcu poslala zahtevane dokumente, nakar je bila med tožencem in kupcem po uspešnih pogajanjih sklenjena prodajna pogodba. Glavni namen posredovanja je bil dosežen.

Brez jedra.