32. člen ZPre-1

V 482. členu ZTFI-1 je v pododdelku 15.2.1 "Skupne določbe" oddelka 15.2 "Postopek sodnega varstva" določeno, da proti sodbi oziroma sklepu, izdanem v postopku sodnega varstva, ni pritožbe. Nadalje pa je v pododdelku 15.2.2. "Postopek sodnega varstva proti odločbam o potrditvi prospekta in odločbam v postopku po ZPre-1" določeno, da je proti sodbi, s katero sodišče odloči v postopku sodnega varstva, ne glede na 482. člen ZTFI-1 dovoljena pritožba, o kateri odloča Vrhovno sodišče v senatu treh sodnikov (tretji odstavek 487. člena ZTFI-1). V obravnavanem primeru je Upravno sodišče odločilo s sklepom, zato je treba za odločitev o dovoljenosti pritožbe uporabiti določbo 482. člena ZTFI-1 in pritožbo kot nedovoljeno zavreči. Ker je institut pritožbe "specialno" urejen v ZTFI-1, subsidiarna uporaba določb ZUS-1, mišljeno je določilo drugega odstavka 82. člena1, ni na mestu. Pritožba tudi ne izpolnjuje predpisanih pogojev, da bi jo bilo mogoče šteti za predlog za dopustitev revizije.

Tožnik v tožbi niti ne navaja, da mu je bil priznan položaj stranke ali stranskega udeleženca v postopku odločanja o izdaji dovoljenja za prevzemno ponudbo (končanega z izpodbijano odločbo), iz upravnih spisov pa tudi ne izhaja, da bi bil tožniku takšen status priznan. Toženka v odgovoru na tožbo tudi izrecno navaja, da mu takšen status ni bil priznan, iz načina vročanja izpodbijane odločbe pa izhaja, da ga ni štela za stranko ali stranskega udeleženca v tem postopku.

Tožnik, ki je lastnik le 7 delnic, ni izkazal težko popravljive škode, saj niti na trditveni ravni ni izkazal, zakaj bi bila materialna izguba v višini razlike med ceno v prevzemni ponudbi in tisto, za katero v tožbi zatrjuje, da naj bi bila pravična cena (cca 4 EUR), zanj težko popravljiva. Namreč s sklicevanjem na ostale male delničarje, bilo naj bi jih 632, tožnik ne more uspeti v zvezi s standardom težko popravljive škode. Tožnik ni pooblaščenec ostalih delničarjev, niti ostali delničarji niso tožniki oziroma predlagatelji zahtevane začasne odredbe.

V skladu s prvim odstavkom 507. člena ZTFI je postopek sodnega varstva dovoljen le proti odločbam agencije, ne pa tudi proti odločbam predsednika senata. Proti slednjim ima prevzemnik v skladu s prvim odstavkom 554. člena ZTFI pravico vložiti ugovor. Sodno varstvo zoper odločbo predsednika senata torej ni predvideno, zato je sodišče tožbo v delu, ki se nanaša na odločbo predsednika senata, zavrglo. Rok za objavo prevzemne ponudbe iz prvega odstavka 28. člena ZPre-1 ni prekluzivne narave. ZPre-1 ne določa, da po poteku tega roka prevzemne ponudbe ni več mogoče objaviti. Niti ne določa, da se zamuda roka za objavo prevzemne ponudbe šteje za odstop od prevzemne namere, zaradi česar prevzemnik v enem letu po tem ne sme dati nove prevzemne ponudbe. Zamuda roka za objavo prevzemne ponudbe zato ne more imeti za posledico sklepa, da prevzemna ponudba ni v skladu z zahtevami iz ZPre-1.

Za postopek sodnega varstva proti odločbam Agencije se smiselno uporabljajo določbe ZUS-1. Ker v ZTFI ni določeno drugače, se smiselno uporablja določba prvega odstavka 17. člena ZUS-1, po kateri je tožnik lahko le "oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta" in ne več tudi nekdo, ki je z izpodbijanim aktom prizadet v svoji pravici ali pravnem interesu. Tožnika sta po lastnih navedbah delničarja ciljne družbe, in sicer sta imetnika vsak po 10 navadnih imenskih delnic te družbe.