10. člen ZDru-1

Tudi po mnenju sodišča iz imena novo registrirane zveze društev jasno izhaja, da gre za povezovanje društev, ki se ukvarjajo s športom na območju Ankarana, oziroma imajo sedež na tem območju, medtem ko iz imena tožnice, to je imena Športno društvo Ankaran, izhaja, da gre za združevanje fizičnih oseb, ki se ukvarjajo s športom na območju Ankarana, oziroma s sedežem na tem območju. Razlika med načinom združevanja v društvo oziroma zvezo je po mnenju sodišča taka, da ob normalni skrbnosti, ki se pričakuje v pravnem prometu, zamenjava ni mogoča. Ankaran je zemljepisno ime, ki ni zaščiteno, zato se ga lahko uporablja brez predhodnega soglasja kateregakoli državnega ali lokalnega organa. Kolikor pa bi želel predlagatelj registracije zveze društev uporabiti ime lokalne skupnosti, v konkretnem primeru ime Občine Ankaran, bi si moral pridobiti njeno soglasje, za kar pa v konkretnem primeru ne gre.

Obe zvezi društev uporabljata kot dodatno sestavino besedo „Č.“, vendar pa ta beseda ni zaščitena in jo lahko v imenu uporablja vsako društvo ali zveza društev, torej tudi obe zvezi, pri čemer se ime tožeče stranke od imena stranke z interesom razlikuje po dodatni besedi „D.“, in ravno zaradi tega se registrirani imeni obeh zvez društev razlikujeta v tolikšni meri, da ob običajni pozornosti, ki jo je mogoče pričakovati v pravnem prometu, imeni ne povzročata in tudi v bodoče ne bi smeli povzročati nejasnosti v pravnem prometu. Zadostuje, da je podana objektivna možnost, da do nejasnosti v pravnem prometu lahko pride, vendar zaradi vsesplošne prepoznavnosti tožeče stranke sodišče ocenjuje, da v tem primeru tudi objektivna možnost, da bi do nejasnosti prišlo, ne obstaja.

Dejstvo, da je bilo društvo "A." izbrisano iz registra društev, pomeni, da je tožnici med postopkom pravni interes za odločitev v zvezi z vpisom (imena) navedenega društva, ki ga je ob vložitvi tožbe sicer imela, prenehal.

Peti odstavek 25. člena ZInvO to sodišče razume kot določbo, po kateri nacionalni svet ne more pridobiti statusa invalidske organizacije (v smislu III. poglavja zakona) kot posebnega statusa subjekta, ki deluje v javnem interesu, in ne kot določbo, ki bi v povezavi z drugim odstavkom 2. člena ZInvO že tudi izključevala možnost, da pridobi status društva ali zveze društev. Tožeča stranka oziroma njeni ustanovitelji se lahko svobodno združujejo, vendar ne v nasprotju z zakonom. Če pogoji, ki izhajajo iz zakona, niso izpolnjeni, je registracijo društva utemeljeno zavrniti. Podlage za zaključek, da bi bili z zakonsko ureditvijo preseženi okviri, ki jih postavlja Ustava (tudi 15. člen), sodišče v tožbenih ugovorih in tudi sicer ne vidi.

Društvo, ki meni, da se ime drugega društva ne razlikuje od njegovega registriranega imena, kar povzroča ali bi utegnilo povzročiti nejasnosti v pravnem prometu, ima pravico s pritožbo izpodbijati odločbo o registraciji kasneje registriranega društva; rok za vložitev pritožbe je 6 mesecev od registracije društva. V obravnavanem primeru je takšno pritožbo toženka pravilno vsebinsko obravnavala in pri tem tudi argumentirano odgovorila na vse pritožbene ugovore.

Zakonodajalec je v 4. alineji tretjega odstavka 10. člena ZDru-1 posebej opredelil izjemo, ki dopušča oziroma omogoča odstop od siceršnje obvezne uporabe slovenskega jezika, in sicer če gre v poimenovanju društva oziroma zveze za tuje besede, ki označujejo dejavnost društva oziroma zveze ter zanje slovenski jezik nima ustreznega izraza.