46. člen ZMed-A

Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentki. Predmet spora je presoja zakonitosti odločbe, s katero je bilo revidentki v okviru strokovnega nadzora naloženo, naj odpravi kršitev dovoljenja za opravljanje radijske dejavnosti. Ker v tej odločbi pravica ali obveznost stranke (revidentke) ni izražena v denarni vrednosti, pogoj za dovoljenost revizije po navedeni določbi ZUS-1 ni izpolnjen. Glede na stališče o trditvenem in dokaznem bremenu, brez natančno in konkretno izpostavljenega pomembnega pravnega vprašanja in njegove obrazložitve, ni mogoča presoja dovoljenosti revizije po tej določbi, zato revidentka ni izkazala uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Ker izpodbijana odločba v ničemer ne posega v dolžino (obseg) oglasnih blokov ali način njihovega trženja in je določitev dolžine in količine oglasnih blokov stvar revidentkine programske politike, posledice, ki jih revidentka navaja kot zelo hude, v zvezi z morebitnim skrajšanjem oziroma podaljšanjem časa posameznega oglasnega bloka in posledično morebitna izguba poslušalstva, niso neposredne posledice akta, ki je predmet uprav

Glede na zakonsko omejitev obsega oglaševanja ni potrebno, da je programska zahteva določena v samem dovoljenju, saj jo mora izdajatelj radijskega programa (ne glede na morebitni izostanek navedbe tovrstne vsebine z določenim maksimalnim obsegom v dovoljenju) spoštovati. Z ugotovljenim postopanjem (t.j. z razširjanjem različne programske vsebine v istem časovnem intervalu) je tožnik razširjal različne programe, ima pa izdano dovoljenje le za razširjanje enega radijskega programa, zaradi česar je ugotovljena kršitev (tudi) tretje alineje 106. člena ZMed (med obvezne sestavine dovoljenja namreč sodi med drugim ime programa) tudi podana, in sicer res ne izrecno, vendar v zadostni meri obrazložena že z razlogi odločbe o ugotovljenih kršitvah. Tožnik uveljavlja tožbene novote, saj navaja nova dejstva, pri čemer pa ne obrazloži, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta, saj je možnost izjasnitve k spornim ugotovitvam toženke pred izdajo odločbe imel. Toženka je svojo odločitev pravilno obrazložila tako, da ne gre za ustvarjanje novih programskih vsebin, temveč je treba zagotoviti le, da se na različnih radijskih frekvencah v časovnem intervalu mrež

V informativno – propagandnih oddajah v televizijskem programu gre za odplačno predvajanje programskih vsebin, v katerih se prek obravnave splošno zanimivih tem posredno oglašuje določeno podjetje, storitve ali izdelke. APEK je pravilno zaključil, da gre pri spornih oddajah za odplačno predvajanje programskih vsebin, v katerih se prek obravnave splošno zanimivih tem (iger na srečo) posredno oglašuje določeno podjetje, storitve ali izdelke. Po njenih ugotovitvah je celotna oddaja posameznega predvajanja prepletena s prikazi različnih oglaševalskih elementov, omenjanjem podjetja in iger s strani voditelja, vabljenjem gledalcev k novim vplačilom za prihodnja žrebanja ob hkratni objavi spletnega naslova podjetja itd.

Povezava med revijo ... in oddajo ... je jasno in namerno vzpostavljena. Namen oddaje ni zgolj seznanjanje gledalcev s pripravo posameznih jedi, temveč je njen namen pritegniti gledalce k nakupu revije, ki vsebuje recepte za jedi, ki so bile v oddaji pripravljene. Oddaja namenoma promovira izdelek, zato je posledično pravilna opredelitev oddaje, skladno s 5. odstavkom 16. člena Metodologije kot informativno propaganda oddaja. Peti odstavek 95. člena ZMed ne ureja TV prodaje, temveč specialno ureja prodajno TV okno, zaradi česar določbe na podlagi 4. odstavka 95. člena ZMed, ki urejajo TV prodajo, ni moč upoštevati pri informativno propagandnih oddajah. Razlaga smiselnosti uporabe 95. člena ZMed kot jo razlaga tožeča stranka, da bi morala informativno propaganda oddaja trajati najmanj 15 min., je napačna. Iz 5. odstavka 95. člena ZMed izhaja nasprotno, da mora TV prodaja trajati manj kot 15 min., sicer se tovrstna oddaja opredeli kot prodajno TV okno, ki je opredeljeno kot širši programski sklop TV prodaje. Za informativne programske vsebine, kamor se uvršča oddaja ..., nedvomno velja določba 5. odstavka 98. člena ZMed. Zakon namreč za informativno propagande oddaje ne dolo

Reklamiranje po 10. členu Zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov (ZOUTI) zajema vse oblike obveščanja posameznikov o tobačnih izdelkih, pri čemer ni vezano le na nedoločen krog oseb, temveč zajema vse osebe, za katere se lahko utemeljeno pričakuje, da jih bo oglas dosegel.

Zakonodajalec ni predvidel, da bi morala biti metodologija izvajanja nadzora po določilu 3. odstavka 109. člena ZMed (Uradni list RS, št. 35/2001, 54/2002 - odločba US, 62/2003) sprejeta kot splošni predpis. Z vidika nadzorstvene funkcije tožene stranke po določilu 109. člena ZMed je bistveni dejanski dnevni oddajni čas. Ni vsa oglaševalska vsebina taksativno našteta v določilu 95. člena ZMed, ampak so v tem določilu navedene le druge oglaševalske vsebine in je to določilo dopolnilo k splošni opredelitvi oglaševalske vsebine po 1., 2. in 4. odstavku 46. člena ZMed. Upravni organ ima na podlagi določila 84. člena ZMed določeno polje proste presoje. Sodišče v upravnem sporu poseže v interpretacijo nedoločnih pojmov s strani upravnega organa, če je opredelitev teh nedoločnih pravnih pojmov očitno nerazumna. Za pravilno uporabo določila 3. odstavka 46. člena ZMed pa je bistveno vprašanje, ali gre za kontaktno oddajo, v kateri voditelj vabi gledalce, da pokličejo izključno v času med oddajo, ali pa gre za vabilo uporabnikom medija, da pokličejo kadar koli na določeno telefonsko številko, da dobijo določeno storitev za plačilo.