4. člen ZMed-A
5. člen se spremeni tako, da se mu na začetku dodajo trije novi odstavki, ki se glasijo: »(1) Ime medija in njegovih rubrik oziroma oddaj mora biti v slovenskem jeziku, razen kadar gre za medije ali njegove rubrike oziroma oddaje, ki so slovenske licenčne različice tujega medija ali rubrik oziroma oddaj z blagovnimi ali storitvenimi znamkami tega medija.
(2)Da je ime medija ali rubrike oziroma oddaje skladno z določbami tega zakona, se šteje tudi, ko gre za ime v mrtvem jeziku, esperantu ali v enem od slovenskih pokrajinskih narečij.
(3)Mnenje o skladnosti imena iz prvega odstavka tega člena s slovenskim jezikom v spornem primeru na podlagi predpisa, ki določa merila o skladnosti imena s slovenskim jezikom, izda pristojni minister.«. Sedanji prvi, drugi, tretji, četrti, peti in šesti odstavek pa postanejo četrti, peti, šesti, sedmi, osmi in deveti odstavek.
- UPRS Sodba II U 138/2022-12Upravno sodišče RS · 2025
Sodišče na tem mestu še pripominja, da je naloga strokovne komisije, da projekte strokovno oceni, naloga organa odločanja pa je, da glede na strokovne ocene komisije (ki morajo biti po oceni sodišča tudi vsebinsko obrazložene in ne zgolj številčno, saj bi drugače lahko prišlo do arbitrarnosti) in razpoložljiva sredstva ter pogoje razpisa, odloči o prijavljenih projektih in njihovi upravičenosti do sofinanciranja.
- UPRS Sodba II U 141/2022-10Upravno sodišče RS · 2025
Organ odločanja (na podlagi točkovanja, ki ga je določila komisija in njene ocene prijavljenega projekta), ni konkretizirano obrazložil zakaj tožnica ni bila izbrana, predvsem s konkretizacijo obrazložitve kakšni so razlogi organa (ne razlogi komisije, ki so prav tako izostali), da prav tožnica ni bila izbrana za sofinanciranje projekta.
- UPRS Sodba I U 614/2022-9Upravno sodišče RS · 2024
Dejanska vprašanja, to so vprašanja o boljši in slabši ustreznosti ponudb prijaviteljev na razpis z vidika dejanskih kriterijev oziroma sodno presojo, ali je tožena stranka dejansko izbrala najboljšega ponudnika, sodišče napravi zgolj prek presoje spoštovanja pravil ZUP o celovitosti, zadostni natančnosti in logičnosti utemeljitve ključnih dejanskih razlogov (214. člen ZUP) za izbiro ponudnika. Če je s tega vidika izpodbijana odločba zakonita, potem se sodišče po ustaljeni upravno-sodni praksi ne spušča tudi v natančno presojo izpolnjevanja dejanskih kriterijev po posameznih ponudnikih, ker to ne spada v pristojnost sodne veje oblasti (zaradi varstva načela delitve oblasti med izvršilno in sodno vejo - drugi odstavek 3. člena Ustave RS).
Povezano: sklici 2Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
5 odločb navaja ta člen · zadnja 9. 1. 2025Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba II U 138/2022-12Upravno sodišče RS · 9. 1. 2025
Sodišče na tem mestu še pripominja, da je naloga strokovne komisije, da projekte strokovno oceni, naloga organa odločanja pa je, da glede na strokovne ocene komisije (ki morajo biti po oceni sodišča tudi vsebinsko obrazložene in ne zgolj številčno, saj bi drugače lahko prišlo do arbitrarnosti) in razpoložljiva sredstva ter pogoje razpisa, odloči o prijavljenih projektih in njihovi upravičenosti do sofinanciranja.
- UPRS Sodba II U 141/2022-10Upravno sodišče RS · 8. 1. 2025
Organ odločanja (na podlagi točkovanja, ki ga je določila komisija in njene ocene prijavljenega projekta), ni konkretizirano obrazložil zakaj tožnica ni bila izbrana, predvsem s konkretizacijo obrazložitve kakšni so razlogi organa (ne razlogi komisije, ki so prav tako izostali), da prav tožnica ni bila izbrana za sofinanciranje projekta.
- UPRS Sodba I U 614/2022-9Upravno sodišče RS · 9. 8. 2024
Dejanska vprašanja, to so vprašanja o boljši in slabši ustreznosti ponudb prijaviteljev na razpis z vidika dejanskih kriterijev oziroma sodno presojo, ali je tožena stranka dejansko izbrala najboljšega ponudnika, sodišče napravi zgolj prek presoje spoštovanja pravil ZUP o celovitosti, zadostni natančnosti in logičnosti utemeljitve ključnih dejanskih razlogov (214. člen ZUP) za izbiro ponudnika. Če je s tega vidika izpodbijana odločba zakonita, potem se sodišče po ustaljeni upravno-sodni praksi ne spušča tudi v natančno presojo izpolnjevanja dejanskih kriterijev po posameznih ponudnikih, ker to ne spada v pristojnost sodne veje oblasti (zaradi varstva načela delitve oblasti med izvršilno in sodno vejo - drugi odstavek 3. člena Ustave RS).
- UPRS Sodba I U 938/2021-10Upravno sodišče RS · 26. 2. 2024
Iz kratke in skope skupne obrazložitve je mogoče zgolj razbrati, da je komisija pri dveh merilih in enem podmerilu zaznala pomanjkljivosti, ne pa tudi razlogov za te pomanjkljivosti oziroma primerjave z drugimi projekti, pri nekaterih(pod)merilih pa izguba točk sploh ni pojasnjena, skupna obrazložitev ne daje dovolj jasnih in logičnih razlogov, da bi sodišče lahko presodilo odločitev toženke.
- UPRS sodba I U 1131/2009Upravno sodišče RS · 29. 6. 2010
Pri predmetnem razpisu je bilo večkrat navedeno, kaj mora vsebovati vloga predlagatelja, med drugim tudi, da mora vsebovati vse taksativno naštete priloge, ter posledice, ki bodo sledile, če predlagatelj ne bo oddal popolne vloge. Ker predlagatelj vlogam ni predložil vseh zahtevanih prilog, je upravni organ pravilno zavrgel zahtevek tožnika za sofinanciranje programskih vsebin medijev.