32. člen ZMed-A
105. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1)Dovoljenje za izvajanje radijske ali televizijske dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje) izda agencija izdajatelju radijskega oziroma televizijskega programa po postopku in pod pogoji iz tega zakona.
(2)Vložnik vloge za pridobitev dovoljenja mora izpolnjevati naslednje pogoje: – registrirana radijska oziroma televizijska dejavnost; – odločba pristojnega ministrstva o vpisu radijskega oziroma televizijskega programa v razvid medijev.
(3)Vloga za pridobitev dovoljenja mora vsebovati: – podatke o vrsti dejavnosti (radijska ali televizijska); – ime programa; – programske zahteve, ki jih bo izdajatelj upošteval pri razširjanju programa.
(4)Agencija s svojim aktom predpiše, katere programske zahteve mora izdajatelj določiti v svoji vlogi in pogoje, pod katerimi jih lahko spreminja.
(5)Izdajatelj radijskega ali televizijskega programa, ki je dobil dovoljenje, lahko za razširjanje svojega radijskega ali televizijskega programa dobi pravico do uporabe radijskih frekvenc za razširjanje radijskih in televizijskih programov v analogni tehniki oziroma pravico do razširjanja radijskih in televizijskih programov na razpisanem območju v digitalni tehniki v skladu s tem zakonom in z zakonom, ki ureja elektronske komunikacije.
(6)Med trajanjem začasnega preklica dovoljenja imetnik dovoljenja nima pravice izvajati dejavnosti iz tega dovoljenja.
(7)Z razveljavitvijo dovoljenja prenehajo veljati vse odločbe, s katerimi je bila izdajatelju podeljena pravica do uporabe radijskih frekvenc za razširjanje radijskih in televizijskih programov v analogni tehniki oziroma pravica do razširjanja radijskih in televizijskih programov na razpisanem območju v digitalni tehniki.«.
- VSL Sodba II Cp 42/2022Višje sodišče v Ljubljani · 2022
Ustavna pravica do odgovora posega v ustavno varovano pravico do svobode izražanja. Ne sme se sprevreči v pravico do dostopa do medijev. Med obema ustavnima pravica je treba poiskati ustrezno ravnovesje. Pravica do odgovora nastopi šele tedaj, ko je pri izvrševanju svobode izražanja prišlo do tako pomanjkljive ali napačne informacije, da je v interesu javnosti, da se navedbe o dejstvih in podatkih v objavljeni informaciji zanikajo, bistveno popravijo ali bistveno dopolnijo z dokazljivimi navedbami, torej tedaj, ko objavljena informacija terja reakcijo v smeri bistvene dopolnitve.
- VSRS Sodba II Ips 230/2013Vrhovno sodišče RS · 2014
Predlagana vsebina popravka v smislu, da tožnik ni deloval kot posrednik pri kakršnemkoli spornem poslu z J. in da „sporni posel“ v spornih objavah novinarke B. B. ni konkretiziran, v ničemer ne zanikajo ali ne dopolnjujejo bistva spornih objavljenih prispevkov, da o tem teče policijska preiskava.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 12. 1. 2022Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sodba II Cp 42/2022Višje sodišče v Ljubljani · 12. 1. 2022
Ustavna pravica do odgovora posega v ustavno varovano pravico do svobode izražanja. Ne sme se sprevreči v pravico do dostopa do medijev. Med obema ustavnima pravica je treba poiskati ustrezno ravnovesje. Pravica do odgovora nastopi šele tedaj, ko je pri izvrševanju svobode izražanja prišlo do tako pomanjkljive ali napačne informacije, da je v interesu javnosti, da se navedbe o dejstvih in podatkih v objavljeni informaciji zanikajo, bistveno popravijo ali bistveno dopolnijo z dokazljivimi navedbami, torej tedaj, ko objavljena informacija terja reakcijo v smeri bistvene dopolnitve.
- VSRS Sodba II Ips 230/2013Vrhovno sodišče RS · 16. 1. 2014
Predlagana vsebina popravka v smislu, da tožnik ni deloval kot posrednik pri kakršnemkoli spornem poslu z J. in da „sporni posel“ v spornih objavah novinarke B. B. ni konkretiziran, v ničemer ne zanikajo ali ne dopolnjujejo bistva spornih objavljenih prispevkov, da o tem teče policijska preiskava.