22. člen ZMed-A
Naslov nad 86. členom se spremeni tako, da se glasi: »Delež slovenske glasbe v radijskih in televizijskih programih«. 86. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1)Najmanj 20 odstotkov vse dnevno predvajane glasbe vsakega radijskega in televizijskega programa mora biti slovenska glasba oziroma glasbena produkcija slovenskih ustvarjalcev in poustvarjalcev.
(2)Delež vse dnevno predvajane glasbe iz prejšnjega odstavka znaša najmanj 40 odstotkov, ko gre za vsak posamezni program Radiotelevizije Slovenija. Delež vse dnevno predvajane glasbe znaša najmanj 25 odstotkov, ko gre za radijske in televizijske programe posebnega pomena.
(3)Določbe tega člena ne veljajo za radijske in televizijske programe, ki so namenjeni madžarski in italijanski narodni skupnosti.«.
- UPRS Sodba IV U 186/2017-22Upravno sodišče RS · 2019
Tožnica je v postopku pred upravnim organom in v tožbi navajala, da ji odločba, št. 61511-133-2008/11 z dne 3. 11. 2016, nikoli ni bila vročena. Sodišče je po vpogledu v listine upravnega spisa ugotovilo, da je tožena stranka odločbo, št. 61511-133-2008/11 z dne 3. 11. 2016, vročila tožnici na naslov .... Iz listin spisa, kopije vročilnice, izhaja, da se je pisanje vrnilo toženi stranki s pripombo vročevalca, da je naslovljenka preseljena in da novi naslov ni znan. Po pregledu listin priloženega upravnega spisa sodišče ugotavlja tudi, da tožnici odločba, št. 61511-133-2008/11 z dne 3. 11. 2016, na druge naslove (ki jih je tožena stranka upoštevala pri pošiljanju pozivov za predložitev dokazil, ... in ...), ni bila poslana. Tudi iz odločbe tožene stranke, izpodbijane v tem upravnem sporu, št. 61511-133/2008/34 z dne 8. 9. 2017, izhaja podatek, da je bila odločba, št. 61511-133-2008/11 z dne 3. 11. 2016, tožnici poslana (samo) na naslov ... in da se je toženi stranki vrnila 2. 11. 2016, s pripombo vročevalca, da je naslovljenka preseljena in da novi naslov ni znan. Navedeni podatek po presoji sodišča pomeni, da odločba tožene stranke, št. 61511-133-2008/11 z dne 3. 11. 2016 ni bil
- VSRS Sodba VIII Ips 321/2009Vrhovno sodišče RS · 2011
Revizijsko sodišče poudarja, da se formalni status samostojnega novinarja in delavca v delovnem razmerju pojmovno ne izključujeta, saj tega ne preprečuje posebna ureditev položaja samostojnih novinarjev. Zato ni ovir, da samostojni novinar, ki je vpisan v razvid samostojnih novinarjev, ne bi mogel skleniti tudi pogodbe o zaposlitvi (oziroma ni ovire tudi za priznanje delovnega razmerja) kot pogodbe o trajnem razmerju. Veljavna zakonodaja tega ne prepoveduje, ZDR pa ne glede na formalno obliko razmerja vzpostavlja celo domnevo delovnega razmerja, če obstajajo elementi tega razmerja.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 14. 2. 2019Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba IV U 186/2017-22Upravno sodišče RS · 14. 2. 2019
Tožnica je v postopku pred upravnim organom in v tožbi navajala, da ji odločba, št. 61511-133-2008/11 z dne 3. 11. 2016, nikoli ni bila vročena. Sodišče je po vpogledu v listine upravnega spisa ugotovilo, da je tožena stranka odločbo, št. 61511-133-2008/11 z dne 3. 11. 2016, vročila tožnici na naslov .... Iz listin spisa, kopije vročilnice, izhaja, da se je pisanje vrnilo toženi stranki s pripombo vročevalca, da je naslovljenka preseljena in da novi naslov ni znan. Po pregledu listin priloženega upravnega spisa sodišče ugotavlja tudi, da tožnici odločba, št. 61511-133-2008/11 z dne 3. 11. 2016, na druge naslove (ki jih je tožena stranka upoštevala pri pošiljanju pozivov za predložitev dokazil, ... in ...), ni bila poslana. Tudi iz odločbe tožene stranke, izpodbijane v tem upravnem sporu, št. 61511-133/2008/34 z dne 8. 9. 2017, izhaja podatek, da je bila odločba, št. 61511-133-2008/11 z dne 3. 11. 2016, tožnici poslana (samo) na naslov ... in da se je toženi stranki vrnila 2. 11. 2016, s pripombo vročevalca, da je naslovljenka preseljena in da novi naslov ni znan. Navedeni podatek po presoji sodišča pomeni, da odločba tožene stranke, št. 61511-133-2008/11 z dne 3. 11. 2016 ni bil
- VSRS Sodba VIII Ips 321/2009Vrhovno sodišče RS · 6. 9. 2011
Revizijsko sodišče poudarja, da se formalni status samostojnega novinarja in delavca v delovnem razmerju pojmovno ne izključujeta, saj tega ne preprečuje posebna ureditev položaja samostojnih novinarjev. Zato ni ovir, da samostojni novinar, ki je vpisan v razvid samostojnih novinarjev, ne bi mogel skleniti tudi pogodbe o zaposlitvi (oziroma ni ovire tudi za priznanje delovnega razmerja) kot pogodbe o trajnem razmerju. Veljavna zakonodaja tega ne prepoveduje, ZDR pa ne glede na formalno obliko razmerja vzpostavlja celo domnevo delovnega razmerja, če obstajajo elementi tega razmerja.