5. člen ZDoh-1-UPB4

Iz dejanskega stanja v predmetni zadevi izhaja, da so bila sporna vozila nabavljena poškodovana in zato po nizki ceni z namenom, da jih tožnik popravi. Preden so bila vozila komisijsko prodana dejanskim kupcem, jih je tožnik prodal svojim sorodnikom in s tem prikril dejansko vrednost vozil, prav tako pa je prikril svoje opravljanje dejavnosti trgovine na drobno z vozili in popravil vozil na črno.

Tožnik je bil v skladu z določbami 4. in 5. člena ZDoh-1 kot nerezident zavezan za plačilo dohodnine (in prispevkov) od vseh dohodkov, ki imajo vir v Sloveniji in tudi od dohodkov oziroma izplačil po sodbi Delovnega in socialnega sodišča. Posebnost, ki velja za nerezidente, je v tem, da se akontacija dohodnine, ki jo plačuje med letom, ob koncu leta ne poračuna (v odmerni odločbi), temveč se šteje za dokončen davek. Poračun plačanih akontacij, glede katerih je bila kasneje obdavčitev spremenjena, je predviden le za razmerja do davčnih zavezancev, ki so bili takrat obenem tudi zavezanci za dohodnino kot letni davek, za kar pa pri nerezidentih ne gre in da torej pravna podlaga za obračun in plačilo akontacij, ki ga je opravil izplačevalec skladno z veljavno zakonodajo, s spremembo zakona (ZDoh-1D) ni odpadla.

Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih v 44. čl. določa, da je vrednost točke enaka vsakokratni veljavni vrednosti točke po Odvetniški tarifi, torej sedaj 110,00 SIT, sodišče je zato pri odmeri nagrade pravilno upoštevalo to vrednost, gre za znesek v brutto višini, saj je za plačnika odločilen zmnožek, ki ga je dolžan plačati.