10. člen ZAzil-UPB2
(dolžnost sodelovanja organov Republike Slovenije z Visokim komisariatom)
(1)Državni organi in organi lokalnih skupnosti v Republiki Sloveniji morajo v zadevah in vprašanjih, ki se nanašajo na begunce ali prosilce za azil, sodelovati z Visokim komisariatom ter mu nuditi potrebno pomoč pri uresničevanju njegovih nalog, zlasti glede uresničevanja Ženevske konvencije in drugih mednarodnih aktov v zvezi z begunci.
(2)Pristojni organi Republike Slovenije redno seznanjajo Visoki komisariat, oziroma mu na njegovo željo posredujejo točne podatke o: – stanju beguncev v Republiki Sloveniji; – uporabi in izvajanju Ženevske konvencije in drugih mednarodnih aktov v zvezi z begunci; – zakonih, predpisih in drugih splošnih pravnih aktih, ki veljajo ali so v pripravi za begunce.
(3)Pristojni organi morajo nemudoma obvestiti predstavnika Visokega komisariata v Republiki Sloveniji o vsaki vloženi prošnji za azil, mu omogočiti, da stopi v stik s prosilci za azil, ga seznanjati s potekom posameznih postopkov in odločitvami pristojnih organov ter mu omogočiti, da da svoje pripombe na te postopke in odločitve.
- UPRS sodba in sklep U 1534/2004Upravno sodišče RS · 2004
Ker tožena stranka ni prošnje za azil s sklepom zavrgla iz razloga, da se po izdaji prejšnje odločbe okoliščine niso bistveno spremenile, potem se pri utemeljevanju odločbe o zavrnitvi prošnje kot očitno neutemeljene, ne more opirati na določilo 41. člena ZAzil. Pri zavrnitvi prošnje kot očitno neutemeljene zaradi namernega zavajanja (prvi razlog iz 1. alienje 2. odstavka 35. člena ZAzil) mora tožena stranka v dokazni oceni utemeljiti, da je prosilec za azil v postopku namerno predložil ali navajal netočne in zavajajoče podatke, ne da bi zato imel upravičen razlog. Ker je zakonodajalec postavil, da mora pristojni organ vsakega prosilca za azil osebno zaslišati (1. odstavek 29. člena ZAzil) in ker je zakonodajalec namen zaslišanja prosilca za azil med drugim vezal tudi na utemeljevanje razlogov za prošnjo za azil (2. alineja 2. odstavka 29. člena ZAzil), drugega razloga iz 2. alineje 2. odstavka 35. člena ZAzil ni mogoče razlagati tako, da lahko pristojni organ prošnjo za azil kot očitno neutemeljeno zavrne že na podlagi vložene prošnje za azil ne glede na to, ob kakšnih procesnih standardih in na kakšen način je dana izjava prosilca za azil po določilu 63b členu ZAzil. Teoretičn
- VSRS Sodba I Up 470/2004Vrhovno sodišče RS · 2004
Če prosilec da lažne podatke o svoji istovetnosti v vlogi za azil ter se ta postopek konča, tudi z novo vlogo, za katero trdi, da so v njej pravi podatki o njegovi istovetnosti, ne more uspeti, saj organ brez kakršnihkoli dokazov o prosilčevi istovetnosti, tudi podatkov v pravi vlogi, ne more šteti za verodostojne. Tako vlogo je treba zavrniti kot očitno neutemeljeno v pospešenem postopku. S tem pa ni kršeno načelo o nevračanju, saj se to načelo prepleta s pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za priznanje azila.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 16. 8. 2004Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS sodba in sklep U 1534/2004Upravno sodišče RS · 16. 8. 2004
Ker tožena stranka ni prošnje za azil s sklepom zavrgla iz razloga, da se po izdaji prejšnje odločbe okoliščine niso bistveno spremenile, potem se pri utemeljevanju odločbe o zavrnitvi prošnje kot očitno neutemeljene, ne more opirati na določilo 41. člena ZAzil. Pri zavrnitvi prošnje kot očitno neutemeljene zaradi namernega zavajanja (prvi razlog iz 1. alienje 2. odstavka 35. člena ZAzil) mora tožena stranka v dokazni oceni utemeljiti, da je prosilec za azil v postopku namerno predložil ali navajal netočne in zavajajoče podatke, ne da bi zato imel upravičen razlog. Ker je zakonodajalec postavil, da mora pristojni organ vsakega prosilca za azil osebno zaslišati (1. odstavek 29. člena ZAzil) in ker je zakonodajalec namen zaslišanja prosilca za azil med drugim vezal tudi na utemeljevanje razlogov za prošnjo za azil (2. alineja 2. odstavka 29. člena ZAzil), drugega razloga iz 2. alineje 2. odstavka 35. člena ZAzil ni mogoče razlagati tako, da lahko pristojni organ prošnjo za azil kot očitno neutemeljeno zavrne že na podlagi vložene prošnje za azil ne glede na to, ob kakšnih procesnih standardih in na kakšen način je dana izjava prosilca za azil po določilu 63b členu ZAzil. Teoretičn
- VSRS Sodba I Up 470/2004Vrhovno sodišče RS · 5. 5. 2004
Če prosilec da lažne podatke o svoji istovetnosti v vlogi za azil ter se ta postopek konča, tudi z novo vlogo, za katero trdi, da so v njej pravi podatki o njegovi istovetnosti, ne more uspeti, saj organ brez kakršnihkoli dokazov o prosilčevi istovetnosti, tudi podatkov v pravi vlogi, ne more šteti za verodostojne. Tako vlogo je treba zavrniti kot očitno neutemeljeno v pospešenem postopku. S tem pa ni kršeno načelo o nevračanju, saj se to načelo prepleta s pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za priznanje azila.