248. člen ZTVP-1-UPB2

(1)Nihče ne sme trgovati oziroma posredovati pri trgovanju s finančnimi instrumenti ali opravljati drugih ravnanj oziroma aktivnosti, s katerimi se ustvari oziroma bi se lahko ustvarila napačna oziroma zavajajoča predstava pri drugih udeležencih na trgu finančnih instrumentov o: 1. ponudbi ali povpraševanju oziroma ceni ali prometnosti posameznega oziroma več finančnih instrumentov, ali 2. lastnostih posameznega oziroma večih finančnih instrumentov, ali 3. izdajatelju posameznega oziroma večih finančnih instrumentov, (tržna manipulacija).

(2)Za tržno manipulacijo iz prvega odstavka tega člena se šteje zlasti: 1. ravnanja oziroma aktivnosti, vključno s sklepanjem poslov oziroma dajanjem naročil za nakup ali prodajo finančnega instrumenta oziroma finančnih instrumentov, ki: – ustvarijo ali bi lahko ustvarili zavajajočo ali napačno predstavo o ponudbi ali povpraševanju ali ceni oziroma prometnosti finančnega instrumenta, ali – omogočajo določeni fizični ali pravni osebi ali več fizičnim ali pravnim osebam, na podlagi medsebojno usklajenega delovanja, oblikovanje cene posameznega ali več finančnih instrumentov na nenormalni oziroma umetni ravni, razen če oseba, za račun katere se sklene posel, oziroma oseba, ki sklene posel, oziroma oseba, za račun katere se da naročilo za nakup oziroma prodajo finančnega instrumenta, dokaže, da je bil posel sklenjen oziroma naročilo za sklenitev posla dano v skladu z zakonom in s pravili organiziranega trga; 2. sklepanje navideznih poslov o nakupu ali prodaji finančnih instrumentov oziroma dajanje navideznih naročil za sklepanje takšnih poslov ali kakršna koli druga oblika prevare ali zvijače; 3. razširjanje informacij preko medijev, vključno z internetom, ali na drug način, ki ustvarijo ali bi lahko ustvarile napačne ali zavajajoče predstave o enem ali več finančnih instrumentih oziroma njihovih izdajateljih, vključno z razširjanjem nepreverjenih govoric in napačnih ali zavajajočih novic, če je oseba, ki je razširila te informacije, vedela ali bi morala vedeti, da je bila informacija napačna ali zavajajoča. Če oseba, pri razširjanju informacij deluje v okviru opravljanja svojih poklicnih nalog novinarstva, se razširjanje informacij ocenjuje na podlagi pravil stroke in profesionalne etike novinarjev, razen v kolikor ima novinar zaradi razširjanja informacij neposredne ali posredne osebne koristi. Novinarji morajo pri opravljanju svojih poklicnih nalog, skladno s pravili stroke in profesionalne etike, oceniti oziroma preveriti informacijo preden jo razširijo ali pa pri razširjanju informacij navesti, da gre za nepreverjene informacije.

(3)Za ravnanja oziroma aktivnosti iz prejšnjega odstavka se štejejo zlasti: 1. ravnanja osebe ali oseb, ki medsebojno usklajeno delujejo v zvezi s trgovanjem, s katerimi se ustvarja ali se želi ustvariti napačno ali zavajujočo predstavo o aktivnostih, kot so: – posli, katerih posledica ni resnična sprememba lastništva finančnega instrumenta; – posli, ki se sklenejo na podlagi naročil za nakup in prodajo, ki se vnesejo v sistem trgovanja ob istem času oziroma zaporedno, ob enaki ceni in enaki količini za račun oseb, ki so medsebojno povezane, oziroma ki delujejo usklajeno tako, da se takšna naročila in nasprotna naročila teh oseb med seboj oziroma navzkrižno izvršijo; – sklepanje večjega števila poslov, ki se javno objavljajo, da se ustvari vtis o prometnosti oziroma o gibanju cene finančnega instrumenta; – druge aktivnosti osebe ali več oseb, ki delujejo usklajeno, s katerimi te osebe povzročijo ali bi lahko povzročile umeten dvig oziroma padec cene določenega finančnega instrumenta, da bi nato po tej ceni množično prodajale oziroma kupovale ta finančni instrument ali drug finančni instrument, katerega cena je odvisna od cene tega finančnega instrumenta; – umetno povečanje ponudbe oziroma povpraševanja po določenem finančnem instrumentu, s katerim se vpliva oziroma želi vplivati na dvig oziroma padec njegove cene oziroma ustvarjanje vtisa, da je navidezna prometnost razlog za dvig oziroma padec njegove cene; 2. ravnanje osebe ali oseb, ki medsebojno usklajeno delujejo, da bi si zagotovile prevladujoč položaj na strani ponudbe ali povpraševanja po finančnih instrumentih, in s tem možnost posrednega ali neposrednega vpliva na določitev nakupnih ali prodajnih cen oziroma nastanek nelojalnih, neenakih ali manj ugodnih pogojev trgovanja. 3. ravnanja v zvezi s trgovanjem s finančnim instrumentom zaradi vplivanja na njegovo ceno: – da bi se zagotovil prevladujoč položaj na strani ponudbe ali povpraševanja po določenem finančnem instrumentu, ki je hkrati osnova določenega izvedenega finančnega instrumenta, in s tem možnost posrednega ali neposrednega vpliva na določitev nakupnih ali prodajnih cen tega izvedenega finančnega instrumenta oziroma neenakih ali manj ugodnih pogojev trgovanja s tem izvedenim finančnim instrumentom; – da bi se zagotovil prevladujoč položaj na strani povpraševanja oziroma ponudbe po določenem finančnem instrumentu, in s tem možnost navideznega višanja oziroma nižanja cen tega finančnega instrumenta oziroma oblikovanje navideznih cen, po katerih se nato zahteva sklenitev poslov s tem finančnim instrumentom; 4. ravnanja opravljena v zanje značilnih časovnih obdobjih, kot je kupovanje oziroma prodajanje finančnih instrumentov tik pred koncem trgovalnega dne, s katerimi se zavaja tiste vlagatelje, ki sprejemajo naložbene odločitve na podlagi oblikovanih zaključnih tečajev finančnih instrumentov; 5. ravnanja, ki se nanašajo na posredovanje oziroma razširjanje zavajajočih informacij ali mnenj o finančnem instrumentu ali izdajatelju finančnega instrumenta: – pridobitev določenega finančnega instrumenta za svoj račun, še preden se nakup le-tega priporoči tretji osebi, pri čemer se nato tej osebi proda ta finančni instrument po dvigu cene na trgu ter s tem doseže dobiček na račun lastnega zavajajočega nasveta za nakup; – posredovanje oziroma razširjanje napačnih ali zavajajočih govoric oziroma informacij o določenem finančnem instrumentu ali izdajatelju finančnega instrumenta, pred oziroma po pridobitvi takšnega finančnega instrumenta za svoj račun, ki ima za posledico padec oziroma dvig cene tega finančnega instrumenta in izkoriščenje tako oblikovanih nižjih oziroma višjih cen za doseganje dobička za svoj račun, če se sočasno na primeren in učinkovit način javno ne objavi nasprotje interesov, povezano s pridobitvijo tega finančnega instrumenta; – razširjanje napačnih ali zavajajočih izjav o dejstvih, ki se nanašajo na določen finančni instrument ali izdajatelja.

(4)Agencija pri presoji ali gre pri posameznem ravnanju za ravnanje iz prvega, drugega oziroma tretjega odstavka tega člena ali pa gre za dovoljeno ravnanje, upošteva zlasti naslednje: 1. stopnjo preglednosti ravnanj na trgu, 2. potrebno stopnjo varstva vlagateljev ter varstva delovanja trga, zlasti medsebojnega delovanja ponudbe in povpraševanja po finančnih instrumentih, 3. vpliv na likvidnost in učinkovitost trga, 4. ali ravnanje upošteva obstoječ režim in sistem trgovanja na posameznem trgu, 5. ali ravnanje omogoča tržnim udeležencem pravočasen in ustrezen odziv na nove tržne pogoje, ustvarjene s takšnim ravnanjem, 6. ali ravnanje predstavlja tveganje za integriteto organiziranih oziroma neorganiziranih trgov finančnih instrumentov, neposredno ali posredno povezanih s tem ravnanjem, 7. ugotovitve zaključenih postopkov sodišča, državnega tožilstva, Policije, Banke Slovenije, organa pristojnega za zavarovalni nadzor, Urada RS za preprečevanje pranja denarja, Borze vrednostnih papirjev, klirinško depotne družbe ali pristojnega nadzornega organa druge države članice, ki so jih vodili v zvezi s kršenjem etičnih kodeksov, pravil oziroma predpisov, ki se nanašajo na odkrivanje in preprečevanje tržnih manipulacij oziroma trgovanja na podlagi notranjih informacij, 8. strukturne značilnosti posameznega organiziranega oziroma neorganiziranega trga, vrsto finančnih instrumentov, značilnosti udeležencev na tem trgu, 9. pomembne spremembe tržnega okolja, kot so na primer spremembe pravil trgovanja ali sistema trgovanja.

(5)Pri upoštevanju potrebne stopnje varstva vlagateljev in delovanja trga iz 2. točke prejšnjega odstavka, mora agencija oceniti vpliv ravnanja iz drugega in tretjega odstavka tega člena na podlagi osnovnih tržnih kazalcev.

(6)Agencija se pri presoji, ali naj določena ravnanja na trgu finančnih instrumentov prične šteti oziroma šteje za dovoljena ravnanja, po potrebi posvetuje z: 1. drugimi pristojnimi nadzornimi organi v Republiki Sloveniji, 2. pristojnimi nadzornimi organi drugih držav članic, zlasti tistimi s primerljivi trgi finančnih instrumentov, 3. organizatorjem organiziranega trga finančnih instrumentov, 4. interesnimi združenji udeležencev organiziranega trga finančnih instrumentov. Agencija pri presoji ali naj določena ravnanja na trgu finančnih instrumentov šteje za dovoljena, upošteva tudi morebitna navodila oziroma priporočila ali smernice Evropske komisije.

(7)Kolikor agencija določeno ravnanje šteje za dovoljeno na podlagi predhodnega posvetovanja iz prejšnjega odstavka tega člena, lahko takšno ravnanje prične šteti za nedovoljeno le, če pri tem uporabi enak postopek posvetovanja.

(8)Agencija nemudoma obvesti Odbor evropskih regulatorjev vrednostnih papirjev o ravnanjih na trgu finančnih instrumentov, ki jih šteje za dovoljena ravnanja. V obvestilu navede dejavnike, ki jih je upoštevala pri oceni, ali naj določena ravnanja šteje za dovoljena ter navede primere teh ravnanj. Agencija obvestilo javno objavi na svoji uradni internetni spletni strani.

(9)Vsaka nova vrsta ravnanj, ki se pojavi na trgu finančnih instrumentev, se sama po sebi ne šteje za nedovoljeno ravnanje iz drugega oziroma tretjega odstavka tega člena.

(10)Družba, ki je pridobila dovoljenje agencije za organiziranje trgovanja s finančnimi instrumenti, mora v pravilih za organizirano trgovanje ali v drugih aktih, ki so zavezujoči za tržne udeležence, določiti pravila, katerih cilj je preprečitev in odkrivanje primerov tržnih manipulacij ter o aktivnostih v zvezi z preprečitvijo in odkrivanjem posameznih primerov obveščati agencijo.

(11)Določbe tega člena se uporabljajo za: 1. vse aktivnosti, opravljene na območju Republike Slovenije oziroma zunaj njenega območja, glede finančnih instrumentov, ki so bili uvrščeni na organizirani trg na območju Republike Slovenije oziroma v zvezi s katerimi je bila vložena zahteva za dovoljenje za organizirano trgovanje oziroma zahteva za uvrstitev na ta trg, in 2. vse aktivnosti, opravljene na območju Republike Slovenije, glede finančnih instrumentov, ki so bili uvrščeni na organizirani trg v državi članici oziroma v zvezi s katerimi je bila vložena zahteva za uvrstitev na ta trg.