205. člen ZTVP-1-UPB2
Razlogi za odvzem dovoljenja za opravljanje storitev
(1)Agencija odvzame borzno posredniški družbi dovoljenje za opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji v naslednjih primerih: 1. če borzno posredniška družba krši dolžnost varovanja zaupnih podatkov (177. člen), prepoved manipulacije (248. člen) ali prepoved uporabe notranjih informacij (276. člen), 2. če je bilo dovoljenje pridobljeno z navajanjem neresničnih podatkov, 3. če borzno posredniška družba ne izpolnjuje pogojev glede kapitalske ustreznosti in drugih pogojev za poslovanje v skladu s pravili o obvladovanju tveganj, 4. če je agencija odredila dodatni ukrep iz prvega odstavka 203. člena tega zakona in pristojni organ borzno posredniške družbe v roku, določenem za izvršitev dodatnega ukrepa, ni razrešil člana oziroma članov uprave in imenoval novih, oziroma če tudi novo imenovani člani uprave v roku dveh mesecev od imenovanja niso zagotovili odpravo kršitev, ki so bile razlog za dodatni ukrep iz prvega odstavka 203. člena tega zakona, 5. če borzno posredniška družba krši odločbo o začasni prepovedi opravljanja storitev iz 204. člena tega zakona, 6. če so podani razlogi za odvzem dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža iz 84. člena tega zakona osebi, ki je neposredno oziroma posredno obvladujoča oseba borzno posredniške družbe.
(2)Če iz podatkov, s katerimi agencija razpolaga, izhaja utemeljen sum, da je pri banki podan kateri od razlogov iz prvega odstavka tega člena, predlaga Banki Slovenije, da sprejme ukrepe po ZBan.
- VSRS Sodba G 25/2003Vrhovno sodišče RS · 2006
Določbe ZTVP-1, ki zadevajo odvzem dovoljenja za opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji, niso kaznovalne norme (glej 10. točko odločbe Ustavnega sodišča, opr. št. U-I-249/03-13). Subjektivni element očitanih dejanj se zato ne ugotavlja po enakih standardih kot v kaznovalnem pravu. Očitano ravnanje zadeva posredovanje tožeče stranke pri trgovanju z delnicami M. v krajšem časovnem obdobju (od 30.12.1999 do 11.1.2000). Pri vsakem poslu so bili ali kot prodajalci ali kot kupci udeleženi vzajemni skladi, ki jih upravlja A. Celotno ravnanje tožeče stranke je zato treba presojati kot celoto. Čeprav morda pri posameznem poslu ni neposrednega dokaza za ugotovitev, da je bil dogovorjen med njihovimi udeleženci prav zato, da bi se ustvarila napačna informacija o ceni ali o prometnosti delnice M., pa pogled na celotno poslovanje z delnicami M. pokaže prav tako sliko. Za tako sklepanje govorijo poleg vsega že povedanega tudi ponavljajoči (enaki) vzorci trgovanja, predvidljivost zaporedja poslov (npr. najprej dvig cene in nato njeno ohranjanje) in pa dejstvo, da je bila prav tožeča stranka odločilni borzni posrednik z delnico M.. Kapitalska povezanost, opisana v 10. to
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 24. 1. 2006Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba G 25/2003Vrhovno sodišče RS · 24. 1. 2006
Določbe ZTVP-1, ki zadevajo odvzem dovoljenja za opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji, niso kaznovalne norme (glej 10. točko odločbe Ustavnega sodišča, opr. št. U-I-249/03-13). Subjektivni element očitanih dejanj se zato ne ugotavlja po enakih standardih kot v kaznovalnem pravu. Očitano ravnanje zadeva posredovanje tožeče stranke pri trgovanju z delnicami M. v krajšem časovnem obdobju (od 30.12.1999 do 11.1.2000). Pri vsakem poslu so bili ali kot prodajalci ali kot kupci udeleženi vzajemni skladi, ki jih upravlja A. Celotno ravnanje tožeče stranke je zato treba presojati kot celoto. Čeprav morda pri posameznem poslu ni neposrednega dokaza za ugotovitev, da je bil dogovorjen med njihovimi udeleženci prav zato, da bi se ustvarila napačna informacija o ceni ali o prometnosti delnice M., pa pogled na celotno poslovanje z delnicami M. pokaže prav tako sliko. Za tako sklepanje govorijo poleg vsega že povedanega tudi ponavljajoči (enaki) vzorci trgovanja, predvidljivost zaporedja poslov (npr. najprej dvig cene in nato njeno ohranjanje) in pa dejstvo, da je bila prav tožeča stranka odločilni borzni posrednik z delnico M.. Kapitalska povezanost, opisana v 10. to