23. člen ZVPSBNO
Zagotavljanje sredstev
Sredstva iz 22. člena tega zakona se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije v okviru finančnega načrta Državnega pravobranilstva.
- VSRS Sodba III Ips 129/2011Vrhovno sodišče RS · 2014
Ugotovljena kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja predstavlja opustitev dolžnega ravnanja delavcev sodišča in sodnikov ter če takšna trditev traja predolgo, ravnanje, ki nasprotuje URS, mednarodnim pogodbah in zakonu, zato ugotovljena kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja predstavlja protipravnost ravnanja tožene stranke, kot element njene odškodninske odgovornosti. Protipravnost ravnanja države se presoja na podlagi meril, ki jih je izoblikovalo ESČP, (naš) zakonodajalec pa jih je povzel v 4. členu ZVPSBNO.
- VSRS Sklep II DoR 282/2010Vrhovno sodišče RS · 2011
Revizija se dopusti glede vprašanja presoje spornega razmerja z uporabo določb ZVPSBNO.
- VSL sodba II Cp 538/2010Višje sodišče v Ljubljani · 2010
Ker je v ustavni določbi odškodninska odgovornost opredeljena le okvirno, se tudi glede odškodninske odgovornosti javnih oblasti iz 26. člena Ustave RS uporabljajo splošna pravila civilnega odškodninskega prava iz OZ oz. prej ZOR. ZVPSBNO je lex specialis in daje možnost uveljavljanja pravičnega zadoščenja v primeru kršenja pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, vendar pa se zakon lahko uporablja le za primere, ki so bili ob začetku njegove uporabe 1.1.2007, zaključeni.
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 23. 5. 2014Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba III Ips 129/2011Vrhovno sodišče RS · 23. 5. 2014
Ugotovljena kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja predstavlja opustitev dolžnega ravnanja delavcev sodišča in sodnikov ter če takšna trditev traja predolgo, ravnanje, ki nasprotuje URS, mednarodnim pogodbah in zakonu, zato ugotovljena kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja predstavlja protipravnost ravnanja tožene stranke, kot element njene odškodninske odgovornosti. Protipravnost ravnanja države se presoja na podlagi meril, ki jih je izoblikovalo ESČP, (naš) zakonodajalec pa jih je povzel v 4. členu ZVPSBNO.
- VSRS Sklep II DoR 282/2010Vrhovno sodišče RS · 9. 6. 2011besedilo 2006–2012
Revizija se dopusti glede vprašanja presoje spornega razmerja z uporabo določb ZVPSBNO.
- VSL sodba II Cp 538/2010Višje sodišče v Ljubljani · 25. 3. 2010besedilo 2006–2012
Ker je v ustavni določbi odškodninska odgovornost opredeljena le okvirno, se tudi glede odškodninske odgovornosti javnih oblasti iz 26. člena Ustave RS uporabljajo splošna pravila civilnega odškodninskega prava iz OZ oz. prej ZOR. ZVPSBNO je lex specialis in daje možnost uveljavljanja pravičnega zadoščenja v primeru kršenja pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, vendar pa se zakon lahko uporablja le za primere, ki so bili ob začetku njegove uporabe 1.1.2007, zaključeni.