iuris
§ zakonZakon o gospodarskih družbah · ZGD-1 · velja od 4. 5. 2006

496. člen ZGD-1

(vračilo prepovedanih plačil)

Sodna praksa: 5 odločb navaja ta člen · zadnja 13. 11. 2024Vse odločbe ↓
  • VSL Sklep I Cpg 460/2024Višje sodišče v Ljubljani · 2024

    Pravica uveljavljati neveljavnost sklepov skupščine je korporacijska pravica družbenika. Povezana je z upravljalskimi upravičenji družbenika, zaradi česar te pravice (praviloma) nimajo več osebe, ki nimajo (več) statusa družbenika. Položaj sosporniškega intervenienta je mnogo svobodnejši kot položaj stranskega intervenienta. Njegova dejanja učinkujejo kot dejanja stranke, torej tudi v nasprotju z dejanji toženke. Velja najugodnejše dejanje oziroma pozitivno in najkoristnejše dejanje.

  • VSL Sodba I Cpg 366/2017Višje sodišče v Ljubljani · 2018

    Če pride do prepovedanega vračila vložkov, so pravne posledice določene v 233. členu ZGD-1.

  • VSL sklep II Cp 3027/2015Višje sodišče v Ljubljani · 2016

    Dejansko stanje je ostalo nepopolno ugotovljeno, ker sodišče prve stopnje trditvene podlage strank ni presojalo z vidika vseh pravnih podlag.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 11. 2. 2026
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Na ta člen se sklicujejo

Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.

Sodna praksa

5 odločb navaja ta člen · zadnja 13. 11. 2024
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–5 od 5
  • VSL Sklep I Cpg 460/2024
    Višje sodišče v Ljubljani · 13. 11. 2024

    Pravica uveljavljati neveljavnost sklepov skupščine je korporacijska pravica družbenika. Povezana je z upravljalskimi upravičenji družbenika, zaradi česar te pravice (praviloma) nimajo več osebe, ki nimajo (več) statusa družbenika. Položaj sosporniškega intervenienta je mnogo svobodnejši kot položaj stranskega intervenienta. Njegova dejanja učinkujejo kot dejanja stranke, torej tudi v nasprotju z dejanji toženke. Velja najugodnejše dejanje oziroma pozitivno in najkoristnejše dejanje.

  • VSL Sodba I Cpg 366/2017
    Višje sodišče v Ljubljani · 12. 7. 2018

    Če pride do prepovedanega vračila vložkov, so pravne posledice določene v 233. členu ZGD-1.

  • VSL sklep II Cp 3027/2015
    Višje sodišče v Ljubljani · 30. 3. 2016

    Dejansko stanje je ostalo nepopolno ugotovljeno, ker sodišče prve stopnje trditvene podlage strank ni presojalo z vidika vseh pravnih podlag.

  • VSK sodba Cpg 299/2015
    Višje sodišče v Kopru · 26. 11. 2015

    Za vračilo vložka (prikrito izplačilo dobička) se šteje vsakršna oblika vračila, ki ga družba zagotovi družbenikom. Pravnih poslov, ki jih družbenik sicer sklene z družbo, praviloma ne zadane prepoved vračila vložka. Izjema pa so tisti pravni posli, ki vsebujejo skrito izplačilo dobička. Gre za pravne posle, ki družbeniku zagotavljajo neustrezno protidajatev (če družba od družbenika nekaj kupi nad tržno ceno).

  • VSL sklep Cst 49/2011
    Višje sodišče v Ljubljani · 15. 4. 2011

    Namen 495. člena v povezavi s 496. členom ZGD-1, da se vzpostavi obveznost vračila prepovedanih plačil, vendar samo v razmerju proti družbeniku. S 495. členom ZGD-1 je prepovedano plačilo dolžnikovemu družbeniku in če je tako plačilo kljub temu opravljeno, ga je dolžan družbenik skladno s 496. členom ZGD-1 vrniti. To pomeni, da bi imel dolžnik v primeru plačila po poroštvu terjatev do družbenika iz dveh pravnih naslovov: iz naslova poroštva po 1028. členu OZ in iz naslova vračila prepovedanih plačil po 496. členu ZGD-1. Prepovedano je (gospodarsko gledano) neodplačno razpolaganje v korist družbenika.