iuris
§ zakonZakon o gospodarskih družbah · ZGD-1 · velja od 4. 5. 2006

379. člen ZGD-1

(pogoji)

Sodna praksa: 5 odločb navaja ta člen · zadnja 17. 4. 2020Vse odločbe ↓
  • VSC Sodba Cpg 7/2020Višje sodišče v Celju · 2020

    Zakaj je skupščina tožene stranke po predlogu uprave znižala osnovni kapital dodatno s prenosom v kapitalske rezerve je stvar njene odločitve in tožeča stranka ni pojasnila konkretno zakaj naj bi bil ničen sklep skupščine v tem delu. Sam po sebi, ker je bil sprejet skupaj s sklepom o poenostavljenem zmanjšanju osnovnega kapitala zaradi pokrivanja nepokrite izgube, oba pa v okviru odprave insolventnosti in postopkih finančnega prestrukturiranja, ni ničen. Ni zakonske omejitve oziroma prepovedi, da skupščina ne bi smela sprejeti sklepa o zmanjšanju osnovnega kapitala za oba namena iz 379. člena ZGD-1, zlasti če je to v okviru ukrepov finančnega prestrukturiranja.

  • VSL Sklep IV Cpg 211/2019Višje sodišče v Ljubljani · 2019

    Pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz izpodbijanega sklepa ni jasno razvidno, o čem je registrsko sodišče odločilo, saj ni jasno, kaj sodi v izrek in kaj v obrazložitev sklepa.

  • VSL Sodba I Cpg 120/2019Višje sodišče v Ljubljani · 2019

    Pogoji za poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala so določeni tako, da veljajo tako v primeru, če se poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala izvede zaradi kritja prenesene izgube ali čiste izgube poslovnega leta, kot tudi v primeru, če se izvede zaradi prenosa zneskov v kapitalske rezerve.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 11. 2. 2026
Povezano: sklici 5Pokaži ▾

Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.

Sodna praksa

5 odločb navaja ta člen · zadnja 17. 4. 2020
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–5 od 5
  • VSC Sodba Cpg 7/2020
    Višje sodišče v Celju · 17. 4. 2020

    Zakaj je skupščina tožene stranke po predlogu uprave znižala osnovni kapital dodatno s prenosom v kapitalske rezerve je stvar njene odločitve in tožeča stranka ni pojasnila konkretno zakaj naj bi bil ničen sklep skupščine v tem delu. Sam po sebi, ker je bil sprejet skupaj s sklepom o poenostavljenem zmanjšanju osnovnega kapitala zaradi pokrivanja nepokrite izgube, oba pa v okviru odprave insolventnosti in postopkih finančnega prestrukturiranja, ni ničen. Ni zakonske omejitve oziroma prepovedi, da skupščina ne bi smela sprejeti sklepa o zmanjšanju osnovnega kapitala za oba namena iz 379. člena ZGD-1, zlasti če je to v okviru ukrepov finančnega prestrukturiranja.

  • VSL Sklep IV Cpg 211/2019
    Višje sodišče v Ljubljani · 29. 5. 2019

    Pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz izpodbijanega sklepa ni jasno razvidno, o čem je registrsko sodišče odločilo, saj ni jasno, kaj sodi v izrek in kaj v obrazložitev sklepa.

  • VSL Sodba I Cpg 120/2019
    Višje sodišče v Ljubljani · 12. 3. 2019

    Pogoji za poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala so določeni tako, da veljajo tako v primeru, če se poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala izvede zaradi kritja prenesene izgube ali čiste izgube poslovnega leta, kot tudi v primeru, če se izvede zaradi prenosa zneskov v kapitalske rezerve.

  • VSL Sklep IV Cpg 832/2018
    Višje sodišče v Ljubljani · 30. 1. 2019

    Ker vpis sklepa o zmanjšanju osnovnega kapitala v sodni register predstavlja procesno predpostavko za odločanje o predlogu za vpis zmanjšanja osnovnega kapitala, o slednjem ni mogoče odločiti, dokler v sodni register ni vpisan sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala, pri čemer se prijava in vpis zmanjšanja osnovnega kapitala v danem primeru lahko združita s prijavo in vpisom sklepa o zmanjšanju.

  • VSK sodba Cpg 154/2009
    Višje sodišče v Kopru · 17. 9. 2009

    Uprava tožene stranke bi morala pridobivati lastne delnice šele po tem, ko bi skupščina sprejela ustrezen sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala z umikom delnic. Pravno dopusten je namreč tudi poenostavljen ali redni umik že pridobljenih lastnih delnic, kar z drugimi besedami tudi pomeni, da uprava družbe lahko med poslovnim letom pridobiva lastne poslovne delnice (brez vnaprejšnjega soglasja skupščine), pri čemer mora seveda pri tem narediti ustrezno oceno glede pričakovanega dobička na koncu poslovnega leta, saj je čisti dobiček običajno tisti vir (poleg statutarnih rezerv in drugih rezerv iz dobička), iz katerega se v bilanci stanja za določeno poslovno leto (v katerem so bili lastni deleži pridobljeni) oblikujejo rezerve za lastne deleže.