306. člen ZGD-1

Razlaga, da bi v primeru, ko sta v družbi samo dva družbenika in je eden hkrati tudi poslovodja, o poslovodjevi zavrnitvi pravice do informacije morala odločati še skupščina, je v nasprotju z namenom pravice do informacije in pomeni nesorazmerno omejitev pravice do sodnega varstva. Ker mora poslovodja na zahtevo družbenika odreagirati nemudoma, v predmetni zadevi pa je sodišče ugotovilo, da je predlagateljica zahtevo podala 21.9.2021 in da nanjo ni dobila odgovora vse do vložitve predmetnega predloga 22.12.2021, so zato izpolnjene predpostavke za obravnavo predloga. Prav zato, ker morajo biti informacije, ki jih zahteva predlagateljica, predvsem zaradi jasnosti in preglednosti podane čim bolj celovito, je predlog utemeljen v celoti, kljub temu, da morda s posameznimi dokumenti predlagateljica že razpolaga.

Priprava in izvedba skupščine, na kateri se obravnava izključitev manjšinskih delničarjev, je res urejena v 386. členu ZGD-1, vendar to ne pomeni, da gre za specialno določbo v razmerju do 305. člena ZGD-1 in da je zaradi tega izključena pravica delničarjev do informiranosti po splošni ureditvi. V predmetni zadevi ni sporno, katera vprašanja so predlagatelji postavili in kakšne odgovore so prejeli. Zgolj dejstvo, da po prejemu odgovorov niso še enkrat ponovili vprašanj, ne vpliva na njihov položaj v tem nepravdnem postopku. To pa seveda ne pomeni, da lahko predlagatelji v predlogu po 306. členu ZGD-1 vprašanja, ki so jih postavili na skupščini, širijo in dodatno pojasnjujejo, kam so z njimi merili. Predmet odločanja v nepravdnem postopku so samo vprašanja, ki jih je delničar postavil že na skupščini.

Delničar ima pravico do obveščenosti tudi v zvezi s tisto točko dnevnega reda, o kateri delničarji niso glasovali (seznanitev z letnim poročilom).

Če da poslovodstvo podatke posameznemu delničarju, jih mora (na zahtevo) dati tudi vsakemu drugemu delničarju. Poslovodstvo pa ima pravico, da zahtevanih podatkov ne da (kar velja lahko le za vse delničarje), če oceni, da so podani pogoji iz drugega odstavka 305. člena ZGD-1. V takšnem primeru se lahko delničar obrne na sodišče, ki odloča o tem, ali mora poslovodstvo dati zahtevane podatke (306. člen ZGD-1). V tem nepravdnem sodnem postopku pa sodišče odloča le o tem, ali je poslovodstvo delniške družbe utemeljeno zavrnilo (na skupščini) zahtevani podatek delničarja.

Sodišče sme v nepravdnem postopku odločiti, ne da bi dalo udeležencu možnost, da se izjavi, samo, če zakon tako določa. Ker taka izjema za predlog, ki je predmet tega postopka, v ZGD-1 ni določena, je treba pri obravnavanju predloga načelo kontradiktornosti upoštevati.