289. člen ZGD-1
(poslovanje in plačilo članom upravnega odbora)
(1)Za poslovanje upravnega odbora in njegovih komisij se smiselno uporabljajo določbe 278. in 279. člena tega zakona.
(2)Predsednik upravnega odbora ne more biti izvršni direktor te družbe.
(3)Upravni odbor mora oblikovati revizijsko komisijo v družbi:
- ki je subjekt javnega interesa, ali
- v kateri delavci v skladu z zakonom uveljavljajo svojo pravico do sodelovanja v organih družbe.
(4)Za revizijsko komisijo se smiselno uporabljajo določbe 280. člena tega zakona, pri čemer so člani revizijske komisije lahko le tisti člani upravnega odbora, ki niso izvršni direktorji. Upravni odbor da skupščini predlog za imenovanje revizorja, ki mora temeljiti na predlogu revizijske komisije.
(5)Za plačilo članom upravnega odbora se smiselno uporabljajo določbe 284. člena tega zakona.
- VDSS sodba Pdp 404/2015Višje delovno in socialno sodišče · 2015
Stališče sodišča prve stopnje, da predsedniku upravnega odbora (tožniku) v skladu z 284. členom ZGD-1 odpravnina pripada le, če jo določi statut ali skupščina, je materialnopravno zmotno. Navedeni člen namreč ureja le plačilo za delo članov upravnega odbora delniške družbe, odpravnina pa ne predstavlja plačila za delo niti po določbah ZGD-1 niti po določbah ZDR. Čeprav je odpravnina plačilo, ki je povezano z opravljanjem (preteklega) dela, ni plačilo za delo. Predstavlja zgolj nadomestilo zaradi prenehanja delovnega razmerja oziroma prenehanja določene funkcije v gospodarski družbi, do katere ni prišlo po krivdi delavca oziroma člana organa vodenja ali nadzora. Ker ZGD-1 ne prepoveduje odpravnine zaradi prenehanja funkcije predsednika upravnega odbora, veljavno sklenjena Pogodba o članstvu v upravnem odboru pa določa, da je tožnik upravičen do odpravnine, je tožbeni zahtevek po temelju utemeljen. Ker se je zoper toženo stranko pričel postopek prisilne poravnave, se višina odpravnine določi ob upoštevanju sklepa o potrditvi prisilne poravnave.
- VDSS sodba in sklep Pdp 270/2014Višje delovno in socialno sodišče · 2014
V tožnikovi individualni pogodbi o zaposlitvi je bilo dogovorjeno sporazumno prenehanje mandata, predčasni odpoklic s strani nadzornega sveta in odpravnina za primer predčasnega odpoklica brez utemeljenega razloga. Razlog prenehanja tožnikovega mandata glavnega direktorja je bila statusna sprememba družbe, zaradi katere se je tožnikova funkcija transformirala v funkcijo predsednika uprave in je tako nastopil ta mandat. Pri prenehanju in transformaciji mandata gre za utemeljen razlog objektivne narave, zato za izplačilo odpravnine tožniku po individualni pogodbi o zaposlitvi ni pravne podlage. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je določba o odpravnini v pogodbi o članstvu v upravnem odboru delno nična v delu, v katerem je določena odpravnina v višini šestkratnika zadnje mesečne plače predsednika upravnega odbora, ker je v nasprotju z ZGD-1C, ni pravilna. Sporna določba o odpravnini ni v nasprotju z ZGD-1C, saj ta izplačila odpravnine predsedniku upravnega odbora ne prepoveduje.
Različice besedila: 3Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 2Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 24. 6. 2015Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VDSS sodba Pdp 404/2015Višje delovno in socialno sodišče · 24. 6. 2015besedilo 2008–2021
Stališče sodišča prve stopnje, da predsedniku upravnega odbora (tožniku) v skladu z 284. členom ZGD-1 odpravnina pripada le, če jo določi statut ali skupščina, je materialnopravno zmotno. Navedeni člen namreč ureja le plačilo za delo članov upravnega odbora delniške družbe, odpravnina pa ne predstavlja plačila za delo niti po določbah ZGD-1 niti po določbah ZDR. Čeprav je odpravnina plačilo, ki je povezano z opravljanjem (preteklega) dela, ni plačilo za delo. Predstavlja zgolj nadomestilo zaradi prenehanja delovnega razmerja oziroma prenehanja določene funkcije v gospodarski družbi, do katere ni prišlo po krivdi delavca oziroma člana organa vodenja ali nadzora. Ker ZGD-1 ne prepoveduje odpravnine zaradi prenehanja funkcije predsednika upravnega odbora, veljavno sklenjena Pogodba o članstvu v upravnem odboru pa določa, da je tožnik upravičen do odpravnine, je tožbeni zahtevek po temelju utemeljen. Ker se je zoper toženo stranko pričel postopek prisilne poravnave, se višina odpravnine določi ob upoštevanju sklepa o potrditvi prisilne poravnave.
- VDSS sodba in sklep Pdp 270/2014Višje delovno in socialno sodišče · 25. 9. 2014besedilo 2008–2021
V tožnikovi individualni pogodbi o zaposlitvi je bilo dogovorjeno sporazumno prenehanje mandata, predčasni odpoklic s strani nadzornega sveta in odpravnina za primer predčasnega odpoklica brez utemeljenega razloga. Razlog prenehanja tožnikovega mandata glavnega direktorja je bila statusna sprememba družbe, zaradi katere se je tožnikova funkcija transformirala v funkcijo predsednika uprave in je tako nastopil ta mandat. Pri prenehanju in transformaciji mandata gre za utemeljen razlog objektivne narave, zato za izplačilo odpravnine tožniku po individualni pogodbi o zaposlitvi ni pravne podlage. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je določba o odpravnini v pogodbi o članstvu v upravnem odboru delno nična v delu, v katerem je določena odpravnina v višini šestkratnika zadnje mesečne plače predsednika upravnega odbora, ker je v nasprotju z ZGD-1C, ni pravilna. Sporna določba o odpravnini ni v nasprotju z ZGD-1C, saj ta izplačila odpravnine predsedniku upravnega odbora ne prepoveduje.