100. člen ZGD-1

Kot premoženje osebne družbe je opredeljeno tudi premoženje, ki je bilo doseženo z uveljavitvijo zahtevkov do osebno odgovornega družbenika na podlagi njegove odgovornosti za obveznosti te pravne osebe. V katerih primerih družbenik odgovarja za družbene obveznosti, pa določa ZGD-1. Gre torej npr. za zahtevke iz 100. člena ZGD-1, po katerem so za obveznosti družbe z neomejeno odgovornostjo upnikom subsidiarno odgovorni vsi družbeniki z vsem svojim premoženjem. Določba 350. člena ZFPPIPP ni neposredna pravna podlaga za terjatev tožeče stranke, da v razmerju do toženk zahteva tudi plačilo stroškov stečajnega postopka.

V postopku izvršbe na podlagi izvršilnega naslova je predpostavka poprejšnje zahteve za plačilo od družbe z neomejeno odgovornostjo za nastop subsidiarne odgovornosti družbenikov izpolnjena že po naravi stvari – da je upnik zoper družbo z neomejeno odgovornostjo pridobil izvršilni naslov, je moral (s tožbo oziroma v konkretnem primeru s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine) zahtevati plačilo od družbe, glede na potrebo po vložitvi predloga za izvršbo pa je bila ta zahteva neuspešna. Gre za odstop od načela stroge formalne legalitete oziroma razširitev učinkovanja izvršilnega naslova zoper osebno odgovorne družbenike.

Za nastop subsidiarne obveznosti podjetnika na podlagi osmega odstavka 72.a člena ZGD-1 zadostuje dejstvo, da je tožeča stranka že pred vložitvijo tožbe neuspešno zahtevala plačilo od podjetnika prevzemnika oziroma da je zoper njega vložila tožbo, s katero je od njega zahtevala plačilo.

ZFPPIPP ne predpisuje, da je treba najprej unovčiti vse premoženje stečajnega dolžnika, zahtevek do osebno odgovornega družbenika pa uveljavljati le v znesku, ki je enak vsoti tistega dela terjatev upnikov, ki jih ni mogoče plačati iz premoženja stečajnega dolžnika. Po izrecni določbi 350. člena ZFPPIPP v stečajno maso poleg premoženja osebne družbe spada tudi premoženje, doseženo z uveljavitvijo zahtevkov do osebno odgovornega družbenika na podlagi njegove odgovornosti za obveznosti te pravne osebe.

Odgovor na vprašanje, ali je treba postopek v primeru smrti enega od tožencev, ki ga ne zastopa pooblaščenec, prekiniti le proti temu tožencu ali pa v celoti (tj. proti vsem tožencem), je odvisen od tega, ali sta/so toženci navadni sosporniki ali ne. Toženi družbeniki izbrisane gospodarske družbe so glede na zakonsko predpisano solidarno odgovornost navadni sosporniki. Zastoji v postopku v enem procesnem razmerju na procesno dejavnost ostalih subjektov ne vplivajo. Če v postopku umre en navadni sospornik, se postopek torej prekine le glede njega, ne pa tudi glede ostalih sospornikov.

Osebna odgovornost družbenikov po 100. členu ZDG-1 za družbo z neomejeno odgovornostjo, kar je bila tožena stranka, ne izvira iz pravnega nasledstva, saj je podana že v času, ko družba še obstaja. Po posebni ureditvi ZFPPIPP (pododdelek 5.8.3 - Posebna pravila za uveljavitev zahtevkov do osebno odgovornih družbenikov stečajnega dolžnika) je stranka glavnega stečajnega postopka tudi osebno odgovorni družbenik in se v stečajno maso pravne osebe vključi tudi osebno premoženje družbenikov te družbe. Nad toženo stranko je bil uveden stečajni postopek, ki je bil zaključen, ne da bi bila opravljena razdelitev upnikom. Iz končnega poročila stečajne upraviteljice izhaja, da tožena stranka ni imela premoženja, stečajna upraviteljica pa je na podlagi 348. in 350. člena ZFPPIPP opravila poizvedbe tudi o premoženju osebno odgovornih družbenikov in ugotovila, da tudi osebno odgovorna družbenika nimata premoženja, ki bi ga bilo mogoče vnovčiti za poplačilo upnikov ter da ni stečajne mase. Stečajni postopek je bil zaključen brez razdelitve upnikom, tožena stranka pa je bila iz registra izbrisana. Zato tožnik v obravnavani zadevi ne more priti do poplačila svoje terjatve niti od družbenikov izbr

Zgolj s preoblikovanjem podjetnika posameznika v družbo z omejeno odgovornostjo, se tožena stranka ne more razbremeniti odgovornosti, katere je po njenih zatrjevanjih prevzela kot samostojni podjetnik. Eden najpomembnejših ciljev normativnega urejanja pravne ureditve statusnih preoblikovanj je ravno oblikovanje instrumentov za varovanje interesov upnikov nosilcev podjema, ki so udeleženi pri statusnih preoblikovanjih. Odgovornost podjetnika za obveznosti, ki so mu nastale v zvezi s podjetjem pred vpisom prenosa podjetja v register, je neomejena, solidarna in subsidiarna. Taka ureditev onemogoča, da bi obstoječi upniki zaradi prenosa podjetja prišli v slabši položaj, kot če prenosa ne bi bilo. OZ in ZGD-1 kot pogoja za nastop subsidiarnega poroštva ne določata, da bi morala tožeča stranka glavnega dolžnika tožiti oziroma da porok oziroma družbenik odgovarja šele, če je izterjava neuspešna. Določata zgolj pisno zahtevo. Šele, ko je podana pisna zahteva za izpolnitev obveznosti glavnemu dolžniku z določitvijo roka, obveznost subsidiarnega poroka oziroma družbenika dospe in upnik lahko zahteva izpolnitev bodisi od poroka bodisi od glavnega dolžnika bodisi od obeh kot sol

Neuspešna izvršba na dolžnikovo premoženje ni edina okoliščina, na podlagi katere je mogoče sklepati na obstoj neplačevitosti kot objektivnega stanja (da dolžnikovo premoženje ne zadošča za poplačilo upnika). Znak dolžnikove neplačevitosti so lahko tudi druge okoliščine, med drugim tudi njegove izjave, da nima dovolj sredstev za izpolnitev, in podobno. Medsebojno nasprotovanje trditev posamezne stranke je samo za sebe okoliščina pomembna za oceno prepričljivosti (verodostojnosti) njenega nastopa v pravdi. Nevednost o statusu družbenika, pa tudi nevednost o tem, družbenik katere pravnoorganizacijske oblike družbe si, je ob izostanku posebnih (izrednih) okoliščin, ki jih toženka ni zatrjevala, neopravičljiva.

Ker je bil sklep o nadaljevanju izvršbe izdan na podlagi 100. člena ZGD-1 in 25. člena ZIZ (subsidiarna solidarna odgovornost družbenikov osebne družbe), izbris družbe z neomejeno odgovornostjo iz sodnega registra ni imel nobenih pravnih učinkov na odgovornost družbenikov za obveznosti te družbe. Na upnikovo pravico zahtevati plačilo obveznosti družbe z neomejeno odgovornostjo od osebno odgovornih družbenikov vpliva začetek stečajnega postopka nad najdenim premoženjem izbrisane družbe.

Osebno odgovorna družbenika v pravdi, kjer upnik zahteva plačilo dolga družbe z neomejeno odgovornostjo, nista nujna in enotna sospornika.

Samostojni podjetnik posameznik za obveznosti, ki so nastale in zapadle še pred prenosom podjetja na prevzemno družbo, odgovarja samo v primeru, da teh ne izpolni prevzemna družba, torej subsidiarno. Upnik mora v tem primeru najprej terjati glavnega dolžnika. Res je sicer, da iz spisa ni razvidno (ni trditev), da bi tožnica drugo toženki izrecno poslala pisni poziv, naj plača vtoževano terjatev, vendar pa je takšno zahtevo - če ne prej - podala z razširitvijo tožbe na drugo toženko. V tem smislu je odgovornost prvo toženca kot fizične osebe v odnosu z omejeno odgovornostjo drugo toženke postala solidarna.

V primeru uporaba pravne podlage iz 100. člena ZGD-1, po kateri so za obveznosti družbe z neomejeno odgovornostjo upnikom subsidiarno odgovorni tudi vsi družbeniki te pravne osebe, in sicer z vsem svojim premoženjem, ne gre za pravno nasledstvo v tekoči izvršbi po četrtem odstavku 24. člena ZIZ, temveč lahko izvršilno sodišče na upnikov predlog dovoli novo izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, izdanega proti družbi z neomejeno odgovornostjo, neposredno proti družbeniku, ki je osebno odgovoren, če upnik v predlogu za izvršbo določno označi vpis v sodnem registru, s katerim lahko dokaže njegov status družbenika (prvi odstavek 25. člena ZIZ).

Upniki osebne družbe pri uveljavljanju terjatev do družbenikov iz obveznosti te družbe torej niso omejeni z enoletnim prekluzivnim rokom iz drugega odstavka 425. člena ZGD-1.

Določba 56. člena ZZZDR oziroma 101. člena ZGD, v kateri je določena solidarna odgovornost zakoncev oziroma subsidiarna solidarna odgovornost družbenikov družbe z neomejeno odgovornostjo, je (le) materialnopravne narave in ne pomeni, da upnica pred prisilno uveljavitvijo terjatve ni dolžna najprej pridobiti izvršilnega naslova zoper vsakega od zakoncev oziroma družbenikov (bodisi da pridobi ustrezno sodbo bodisi da zoper oba vloži izvršbo na podlagi verodostojne listine). Temeljna predpostavka za dovoljenost izvršbe je namreč dejstvo, da je nepremičnina dolžnikova last (prvi odstavek 186. člena ZIZ). Četudi upnica razpolaga z izvršilnim naslovom, mora najprej zoper tožnico predlagati izvršbo in doseči dovolitev izvršbe. V nasprotnem primeru bi bila tožnica, ki je bila po neuspešnem ugovoru tretjega napotena na pravdo in tako očitno v izvršbi ni imela položaja stranke, prikrajšana za sodno varstvo, prodaja njenega premoženja v izvršbi (četudi gre za skupno premoženje z dolžnikom) pa bi pomenila nedopusten poseg v tuje premoženje. Dokler torej ni dovoljena oziroma razširjena izvršba tudi zoper tožnico, za uveljavitev sicer solidarne terjatve na njeno premoženje ni dopustno poseči.

Kljub izbrisu družbe iz sodnega registra brez likvidacije ni pogojev za prekinitev postopka po ZPUOOD, saj postopek teče zoper osebno odgovorne družbenike družbe z neomejeno odgovornostjo po 25. členu ZIZ in ne gre za nadaljevanje izvršbe zoper družbenike kot pravne naslednike izbrisane družbe po 24. členu ZIZ.

Upoštevaje zakonsko določeno osebno odgovornost družbenikov družbe z neomejeno odgovornostjo niso pravno pomembne ugovorne in pritožbene trditve o pasivni vlogi, ki naj bi jo dolžnik imel pri vodenju in odločanju v izbrisani družbi. Odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-135/00-77 z dne 9.10.2002 ni mogoče uporabiti, saj odgovornost družbenikov družbe z neomejeno odgovornostjo določa zakon in ne gre za spregled pravne osebnosti.

Šele novela ZFPPIPP– C je določbo desetega odstavka 442. člena spremenila tako, da se lahko omenjeni zahtevki uveljavijo v enem letu po objavi izbrisa pravne osebe iz sodnega registra, kar pomeni, da je za uveljavljanje zahtevkov ponovno uvedla prekluzivni rok. Glede na navedeno ZFPPIPP, ki se je uporabljal v trenutku izbrisa pravne osebe iz sodnega registra, sicer ni več določal prekluzivnega roka za predlog za nadaljevanje postopka proti aktivnim družbenikom, je pa določal zastaralni rok. Osebna odgovornost družbenikov ne izvira iz pravnega nasledstva. Podana je tudi tedaj, ko družba še obstaja, a upniku na njegovo pisno zahtevo ne izpolni obveznosti. Nadaljevanja postopka z družbeniki izbrisane družbe z neomejeno odgovornostjo tako ni mogoče utemeljevati z osebno odgovornostjo družbenikov te družbe, določeno v 100. členu ZGD-1, temveč ta omogoča zgolj novo tožbo proti osebno odgovornim družbenikom.

Zemljiškoknjižno sodišče dovoli zaznambo začetka stečajnega postopka le pri nepremičninah, last stečajnega dolžnika.

Skladno z določbo 2. odstavka 351. člena ZFPPIPP upnik nima pravice po začetku stečajnega postopka nad družbo z neomejeno odgovornostjo v izvršilnem postopku proti osebno odgovornima družbenikoma uveljavljati terjatve na podlagi njune odgovornosti za obveznosti te družbe.

Pravila v osebni odgovornosti družbenikov v komanditni družbi ne izključujejo pravila o pravnem nasledstvu družbe po 1. odstavku 394. člena ZGD.