42. člen ZDPra-UPB1
Državni pravobranilec oziroma pomočnik državnega pravobranilca ima pravico do osnovne plače, ki ustreza plačnemu razredu za funkcijo, na katero je imenovan. Državni pravobranilec oziroma pomočnik državnega pravobranilca ima pravico do dela plače za delovno uspešnost pod pogoji, določenimi s tem zakonom in zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju. Državni pravobranilec oziroma pomočnik državnega pravobranilca ima pravico do dela plače za dodatno delovno uspešnost pod pogoji, določenimi s tem zakonom in zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju. Državni pravobranilec oziroma pomočnik državnega pravobranilca ima pravico do dodatkov kot dela plače v višini in pod pogoji, ki jih določa ta zakon, zakon, ki ureja sistem plač v javnem sektorju in kolektivna pogodba za javni sektor. Državnemu pravobranilcu oziroma pomočniku državnega pravobranilca se osnovna plača med trajanjem funkcije ne sme znižati, razen v primerih, ki jih določa ta zakon in Odlok o plačah funkcionarjev.
- VDSS sodba Pdp 699/2013Višje delovno in socialno sodišče · 2014
Pri presoji razmerja med tretjim odstavkom 42. člena ZDPra (po katerem se državnemu pravobranilcu oziroma pomočniku državnega pravobranilca plača med trajanjem funkcije ne sme znižati, razen v primerih, ki jih določa ta zakon) in 2. členom ZZZPF (ki je določil 4% znižanje plač funkcionarjev) je potrebno upoštevati, da glede razmerja med posameznimi zakoni ne velja načelo nadrejenosti. Prav tako določbe 5. oziroma 3. odstavka 42. člena ZDPra ni mogoče razumeti tako, da je možnost sistemskega znižanja plač državnih pravobranilcev pridržana izključno ZDPra in da tega vprašanja ni mogoče urediti tudi v kakšnem drugem zakonu. Zakoni imajo v Republiki Sloveniji enak hierarhični nivo, ne glede na njihovo vsebino, kar pomeni, da sta določbi 42. člena ZDPra in 2. člena ZZZPF enakovredni. Glede razmerja med obema zakonoma je potrebno uporabiti splošna načela razlage in pri tem tudi razlagalna pravila o specialnih in kasnejših predpisih. Oba zakona sta sicer specialna zakona, vendar je ZZZPF kasnejši zakon in ureja zgolj ozko področje delnega znižanja plač funkcionarjev za vnaprej določeno časovno obdobje, zato je glede vprašanja znižanja plač državnim pravobranilcem za sporno obdobje potr
- VSRS Sodba VIII Ips 217/2013Vrhovno sodišče RS · 2014
V primeru obstoja dveh zakonov, ki urejata isto področje, je za odgovor na vprašanje uporabe posameznih določb enega ali drugega zakona (poleg ustavnosti) treba uporabiti splošna načela razlage in pri tem tudi argument specialnosti ter časovni (kronološki) argument, zlasti če mlajši zakon ne uporabi izrecne derogacijske klavzule, s katero razreši vprašanje veljavnosti prej sprejetih pravnih aktov. V obravnavanem primeru gre za razmerje med ZDPra, ki je specialni zakon, in kasnejšim ZZZPF, ki ima prav tako naravo specialnega zakona, saj se nanaša le na ozek krog subjektov in določa le delno znižanje plače. Gre obenem za interventni zakon z jasno določenim namenom znižanja zaradi omejitve učinkov finančne krize in določeno omejeno časovno veljavnostjo. V tem razmerju je jasno, da je prišlo do zakonitega znižanja osnovnih plač funkcionarjev v plačni skupini A (ki ne zajema le pravosodnih funkcionarjev, temveč tudi ostale funkcionarje izvršilne oblasti in zakonodajne oblasti ter druge funkcionarje drugih državnih organov in funkcionarje lokalnih skupnosti) že z uveljavitvijo tega zakona oziroma začetkom njegove uporabe. Revizijsko sodišče se strinja s tolmače
- VSRS Sklep VIII DoR 49/2013Vrhovno sodišče RS · 2013
Predlogu se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanja: - ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo v vezi s 4 % znižanjem osnovne plače pravosodnega funkcionarja – državnega pravobranilca.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 19. 3. 2014Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VDSS sodba Pdp 699/2013Višje delovno in socialno sodišče · 19. 3. 2014
Pri presoji razmerja med tretjim odstavkom 42. člena ZDPra (po katerem se državnemu pravobranilcu oziroma pomočniku državnega pravobranilca plača med trajanjem funkcije ne sme znižati, razen v primerih, ki jih določa ta zakon) in 2. členom ZZZPF (ki je določil 4% znižanje plač funkcionarjev) je potrebno upoštevati, da glede razmerja med posameznimi zakoni ne velja načelo nadrejenosti. Prav tako določbe 5. oziroma 3. odstavka 42. člena ZDPra ni mogoče razumeti tako, da je možnost sistemskega znižanja plač državnih pravobranilcev pridržana izključno ZDPra in da tega vprašanja ni mogoče urediti tudi v kakšnem drugem zakonu. Zakoni imajo v Republiki Sloveniji enak hierarhični nivo, ne glede na njihovo vsebino, kar pomeni, da sta določbi 42. člena ZDPra in 2. člena ZZZPF enakovredni. Glede razmerja med obema zakonoma je potrebno uporabiti splošna načela razlage in pri tem tudi razlagalna pravila o specialnih in kasnejših predpisih. Oba zakona sta sicer specialna zakona, vendar je ZZZPF kasnejši zakon in ureja zgolj ozko področje delnega znižanja plač funkcionarjev za vnaprej določeno časovno obdobje, zato je glede vprašanja znižanja plač državnim pravobranilcem za sporno obdobje potr
- VSRS Sodba VIII Ips 217/2013Vrhovno sodišče RS · 10. 3. 2014
V primeru obstoja dveh zakonov, ki urejata isto področje, je za odgovor na vprašanje uporabe posameznih določb enega ali drugega zakona (poleg ustavnosti) treba uporabiti splošna načela razlage in pri tem tudi argument specialnosti ter časovni (kronološki) argument, zlasti če mlajši zakon ne uporabi izrecne derogacijske klavzule, s katero razreši vprašanje veljavnosti prej sprejetih pravnih aktov. V obravnavanem primeru gre za razmerje med ZDPra, ki je specialni zakon, in kasnejšim ZZZPF, ki ima prav tako naravo specialnega zakona, saj se nanaša le na ozek krog subjektov in določa le delno znižanje plače. Gre obenem za interventni zakon z jasno določenim namenom znižanja zaradi omejitve učinkov finančne krize in določeno omejeno časovno veljavnostjo. V tem razmerju je jasno, da je prišlo do zakonitega znižanja osnovnih plač funkcionarjev v plačni skupini A (ki ne zajema le pravosodnih funkcionarjev, temveč tudi ostale funkcionarje izvršilne oblasti in zakonodajne oblasti ter druge funkcionarje drugih državnih organov in funkcionarje lokalnih skupnosti) že z uveljavitvijo tega zakona oziroma začetkom njegove uporabe. Revizijsko sodišče se strinja s tolmače
- VSRS Sklep VIII DoR 49/2013Vrhovno sodišče RS · 8. 7. 2013
Predlogu se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanja: - ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo v vezi s 4 % znižanjem osnovne plače pravosodnega funkcionarja – državnega pravobranilca.