26. člen ZDPra-UPB1
Oseba, ki izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka prejšnjega člena, je lahko imenovana na mesto državnega pravobranilca, če je uspešno opravljala sodniško funkcijo najmanj šest let ali je najmanj tri leta opravljala naloge pomočnika državnega pravobranilca ali ima najmanj devet let delovnih izkušenj po opravljenem pravniškem državnem izpitu. Za državnega pravobranilca je lahko imenovan tudi univerzitetni učitelj prava, ki izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka prejšnjega člena, če je izvoljen najmanj v naziv docenta.
- UPRS Sodba I U 1430/2017-14Upravno sodišče RS · 2018
Pri imenovanju državnega pravobranilca gre za izbirno pravico. Sodna presoja je v tovrstnih zadevah omejena na potek postopka in izpolnjevanje zakonskih pogojev s strani izbranega kandidata, pri čemer odločitev ne sme biti očitno nerazumna in ne sme kršiti temeljnih človekovih pravic kandidatov, torej ne sme biti diskriminatorna ali arbitrarna.
- UPRS Sodba II U 221/2017-17Upravno sodišče RS · 2017
Po določbah ZDPra gre pri imenovanju državnega pravobranilca za izbirno pravico. Imenovanje pravobranilca je v pristojnosti Vlade RS. V navedenem postopku ima minister za pravosodje predlagalno pravico, in sicer za vsako razpisano mesto predlaga enega kandidata. V postopku sodeluje tudi generalni državni pravobranilec, ki oblikuje mnenje o vseh prijavljenih kandidatih in navede kandidata, ki ga šteje za najustreznejšega. Pri tem pa na navedeno mnenje minister za pravosodje ni vezan, prav tako vlada ni dolžna imenovati predlaganega kandidata. Vlada RS torej odloča na podlagi pravice do lastne presoje.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 6. 11. 2018Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba I U 1430/2017-14Upravno sodišče RS · 6. 11. 2018
Pri imenovanju državnega pravobranilca gre za izbirno pravico. Sodna presoja je v tovrstnih zadevah omejena na potek postopka in izpolnjevanje zakonskih pogojev s strani izbranega kandidata, pri čemer odločitev ne sme biti očitno nerazumna in ne sme kršiti temeljnih človekovih pravic kandidatov, torej ne sme biti diskriminatorna ali arbitrarna.
- UPRS Sodba II U 221/2017-17Upravno sodišče RS · 23. 8. 2017
Po določbah ZDPra gre pri imenovanju državnega pravobranilca za izbirno pravico. Imenovanje pravobranilca je v pristojnosti Vlade RS. V navedenem postopku ima minister za pravosodje predlagalno pravico, in sicer za vsako razpisano mesto predlaga enega kandidata. V postopku sodeluje tudi generalni državni pravobranilec, ki oblikuje mnenje o vseh prijavljenih kandidatih in navede kandidata, ki ga šteje za najustreznejšega. Pri tem pa na navedeno mnenje minister za pravosodje ni vezan, prav tako vlada ni dolžna imenovati predlaganega kandidata. Vlada RS torej odloča na podlagi pravice do lastne presoje.