152. člen ZVO-1-UPB1
(opredelitev)
(1)Status nevladne organizacije, ki na področju varstva okolja v Republiki Sloveniji deluje v javnem interesu (v nadaljnjem besedilu: nevladna organizacija), lahko pridobi društvo, ustanova ali zavod, če njegov ustanovitelj ni država, občina, druga oseba javnega prava ali politična stranka, in: 1. ima zadostno število članov, če gre za društvo, ali zaposlenih, če gre za zavod, ali zadosti premoženja, če gre za ustanovo, 2. je ustanovljen zaradi delovanja na področju varstva okolja, 3. je neodvisen od organov oblasti in političnih strank, 4. aktivno deluje na področju varstva okolja najmanj pet let, 5. ima svoje poslovne knjige revidirane skladno z zakonom in 6. deluje na območju vse države, poleg tega pa še na območju najmanj petih držav članic, če gre za nevladno organizacijo s sedežem zunaj Republike Slovenije.
(2)Minister predpiše podrobnejše pogoje, ki jih mora izpolnjevati oseba iz prejšnjega odstavka, in merila za ugotavljanje njihovega izpolnjevanja.
- UPRS Sodba I U 1676/2022-9Upravno sodišče RS · 2025
Obrazložitev izpodbijane odločbe je tako pomanjkljiva, da ni mogoče preizkusiti, ali so količine odpadne embalaže, za katero velja skupno izpolnjevanje obveznosti PRO, in količine, ki bi jih v tem obdobju moral prevzeti tožnik, pravilno ugotovljene.
- VSRS Sklep I Up 15/2018Vrhovno sodišče RS · 2018
Upravni spor je namenjen zagotavljanju sodnega nadzora nad zakonitostjo odločitev in delovanja javne oblasti. Tovrsten nadzor logično zahteva obstoječi predmet nadzora, to je upravni akt, posamični akt ali dejanje oblastvenega organa. Če tega ni, tudi sodna presoja v upravnem sporu ni mogoča. Zato je napačno pritožnikovo razumevanje, da lahko v upravnem sporu doseže prepoved bodočih ravnanj upravnega organa ‒ morebitne izdaje upravnih dovoljenj in soglasij tretji osebi. Odločanje o preventivnih ukrepih za sanacijo in preprečitev okoljskih škod ni v pristojnosti sodišča. V skladu z ZVO-1 so upravičene uveljavljati pravice, povezane z varstvom okolja, le tiste nevladne organizacije, ki delujejo tudi v javnem interesu.
- UPRS sodba I U 585/2013Upravno sodišče RS · 2013
Pravica udeleževati se postopka kot stranski udeleženec je procesna pravica, tako da je tudi rok, v katerem je mogoče zahtevati udeležbo v postopku, procesni rok. Zato bi moral zakonodajalec v primeru, če bi štel, da so nedovoljene zahteve, ki so sicer vložene v času po začetku postopka, vendar pred objavo javnega naznanila, to posebej določiti.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 6. 1. 2025Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba I U 1676/2022-9Upravno sodišče RS · 6. 1. 2025
Obrazložitev izpodbijane odločbe je tako pomanjkljiva, da ni mogoče preizkusiti, ali so količine odpadne embalaže, za katero velja skupno izpolnjevanje obveznosti PRO, in količine, ki bi jih v tem obdobju moral prevzeti tožnik, pravilno ugotovljene.
- VSRS Sklep I Up 15/2018Vrhovno sodišče RS · 21. 3. 2018
Upravni spor je namenjen zagotavljanju sodnega nadzora nad zakonitostjo odločitev in delovanja javne oblasti. Tovrsten nadzor logično zahteva obstoječi predmet nadzora, to je upravni akt, posamični akt ali dejanje oblastvenega organa. Če tega ni, tudi sodna presoja v upravnem sporu ni mogoča. Zato je napačno pritožnikovo razumevanje, da lahko v upravnem sporu doseže prepoved bodočih ravnanj upravnega organa ‒ morebitne izdaje upravnih dovoljenj in soglasij tretji osebi. Odločanje o preventivnih ukrepih za sanacijo in preprečitev okoljskih škod ni v pristojnosti sodišča. V skladu z ZVO-1 so upravičene uveljavljati pravice, povezane z varstvom okolja, le tiste nevladne organizacije, ki delujejo tudi v javnem interesu.
- UPRS sodba I U 585/2013Upravno sodišče RS · 30. 5. 2013
Pravica udeleževati se postopka kot stranski udeleženec je procesna pravica, tako da je tudi rok, v katerem je mogoče zahtevati udeležbo v postopku, procesni rok. Zato bi moral zakonodajalec v primeru, če bi štel, da so nedovoljene zahteve, ki so sicer vložene v času po začetku postopka, vendar pred objavo javnega naznanila, to posebej določiti.
- UPRS sodba I U 1912/2012Upravno sodišče RS · 21. 3. 2013
Sodišče pritrjuje ugotovitvi toženke, da občina s sklicevanjem na vpliv bioplinarne na okoliške prebivalce ni izkazala posega v svoje pravne koristi, temveč iz tožbenih navedb izhaja, da uveljavlja zaščito javne koristi. Za zastopanje javnih koristi pa so po prvem odstavku 45. člena ZUP pristojni državni tožilec, državni pravobranilec in drugi državni organi, ki so po zakonu upravičeni v upravnem postopku zastopati javne koristi. Če je drugotožnica oseba, ki ima status nevladne organizacije, ki deluje v javnem interesu, česar toženka v tem postopku ni ugotavljala, pa bo na tej točki vzpostavljena povezava med obravnavano upravno zadevo in varstvom okolja, za katerega skrbi drugotožnica in s tem tudi njen pravni interes za sodelovanje v tem postopku ter pravica vložiti pritožbo.