49. člen ZDDPO-1-UPB2
(olajšava za vlaganja, vključno z vlaganji v raziskave in razvoj)
(1)Zavezanec lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove v višini 10% investiranega zneska v opremo, razen v osebna motorna vozila ter razen v pohištvo in pisarniško opremo brez računalniške opreme, in neopredmetena dolgoročna sredstva, vendar največ v višini davčne osnove, če gre za investicije v opremo in neopredmetena dolgoročna sredstva v Sloveniji.
(2)Zavezanec lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove v višini 20% zneska, ki predstavlja vlaganja v raziskave in razvoj v tem obdobju, vendar največ v višini davčne osnove. Vlaganja iz tega odstavka so vlaganja v: – notranje raziskovalno-razvojne dejavnosti zavezanca, – nakup raziskovalno-razvojnih storitev (ki jih izvajajo druge osebe, vključno s povezanimi osebami, oziroma druge javne ali zasebne raziskovalne organizacije). Ne glede na določbo prvega stavka tega odstavka lahko zavezanec uveljavlja zmanjšanje davčne osnove v višini 30% zneska, ki predstavlja vlaganja v raziskave in razvoj v skladu s tem odstavkom, če ima sedež in opravlja svojo dejavnost na področjih države, ki imajo bruto domači proizvod na prebivalca nižji od poprečja države do 15%, in v višini 40% zneska, ki predstavlja vlaganja v raziskave in razvoj v skladu s tem odstavkom, če ima sedež in opravlja svojo dejavnost na področjih države, ki imajo bruto domači proizvod na prebivalca nižji od poprečja države za več kot 15%, vendar največ v višini davčne osnove (v nadaljnjem besedilu: regijska olajšava). Vlada Republike Slovenije z uredbo določi shemo za izvajanje regijske olajšave. Pri ugotavljanju zneska, za katerega zavezanec lahko zmanjšuje davčno osnovo v skladu s tem odstavkom, se upoštevajo zneski za vlaganja po tem odstavku, v skladu z določbami tega zakona o določanju davčne osnove. Pri razmerjih s povezanimi osebami se upoštevajo zneski, ugotovljeni po določbah tega zakona o določanju davčne osnove pri poslovanju med povezanimi osebami. Vlaganja v raziskave in razvoj po tem odstavku mora zavezanec opredeliti v poslovnem načrtu ali posebnem razvojnem projektu/programu.
(3)V primeru finančnega najema lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove po prvem in drugem odstavku tega člena zavezanec, ki opredmeteno osnovno sredstvo pridobi na podlagi finančnega najema.
(4)Če zavezanec proda oziroma odtuji ali prenese izven Slovenije opredmeteno osnovno sredstvo oziroma neopredmeteno dolgoročno sredstvo, za katero je izkoristil davčno olajšavo po prvem in drugem odstavku tega člena, prej kot v treh letih po letu, za katerega je izkoristil davčno olajšavo po prvem in drugem odstavku tega člena, mora za znesek izkoriščene davčne olajšave povečati davčno osnovo, in sicer v letu prodaje oziroma odtujitve ali prenosa sredstva. Za odtujitev sredstva po tem členu se šteje tudi prenehanje zavezanca, pri prenehanju s stečajem oziroma likvidacijo pa začetek stečajnega postopka oziroma postopka likvidacije. Za odtujitev sredstva se ne šteje, če gre za prenos dejavnosti, zamenjavo kapitalskih deležev, združitve in delitve v skladu s 30. do 48. členom tega zakona.
(5)V primeru finančnega najema se določba četrtega odstavka tega člena uporablja tudi, če najemojemalec izgubi pravico uporabe opredmetenega osnovnega sredstva.
(6)Zavezanec lahko za neizkoriščen del davčne olajšave po tem členu v davčnem obdobju zmanjšuje davčno osnovo v naslednjih petih davčnih obdobjih. V tem primeru se za tek roka treh let iz četrtega odstavka tega člena šteje, da je olajšavo izkoristil v obdobju, ko je ni izkoristil ali jo je delno izkoristil, ker ni imel ali ni imel dovolj davčne osnove.
(7)Pri zmanjšanju davčne osnove na račun neizkoriščenega dela davčne olajšave iz preteklih davčnih obdobij se davčna osnova najprej zmanjša za neizkoriščen del davčne olajšave starejšega datuma.
(8)Zmanjšanje davčne osnove zaradi neizkoriščenega dela davčne olajšave iz preteklih davčnih obdobij je dovoljeno največ do višine davčne osnove davčnega obdobja.
- UPRS sodba I U 1948/2009Upravno sodišče RS · 2010
Kolikor se po ZDDV po računu uveljavljajo davčne ugodnosti, v tem primeru je to odbitek vstopnega DDV, je treba na podlagi 40. člena ZDDV izkazati opravljeno dobavo blaga za namene tožnikovih obdavčljivih transakcij in uporaba blaga za te namene, saj je od tega odvisna pravica do odbitka vstopnega DDV. Tožnik uveljavlja odbitek vstopnega DDV po prejetem računu, v katerem se glede podatkov o blagu izdajatelj računa sklicuje na pravni posel, zato je po mnenju sodišča treba ugotoviti, ali je po pogodbi dobava blaga opravljena oz. ali je pogodba realizirana. Tega pa v obravnavanem primeru tožnik ni izkazal. Tožnik ne more uspešno uveljavljati vstopnega DDV po navedenem računu, saj sklicevanje na neizvršeno pogodbo ne more biti podlaga za priznanje pravice do odbitka vstopnega DDV.
Povezano: sklici 3Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 28. 9. 2010Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS sodba I U 1948/2009Upravno sodišče RS · 28. 9. 2010
Kolikor se po ZDDV po računu uveljavljajo davčne ugodnosti, v tem primeru je to odbitek vstopnega DDV, je treba na podlagi 40. člena ZDDV izkazati opravljeno dobavo blaga za namene tožnikovih obdavčljivih transakcij in uporaba blaga za te namene, saj je od tega odvisna pravica do odbitka vstopnega DDV. Tožnik uveljavlja odbitek vstopnega DDV po prejetem računu, v katerem se glede podatkov o blagu izdajatelj računa sklicuje na pravni posel, zato je po mnenju sodišča treba ugotoviti, ali je po pogodbi dobava blaga opravljena oz. ali je pogodba realizirana. Tega pa v obravnavanem primeru tožnik ni izkazal. Tožnik ne more uspešno uveljavljati vstopnega DDV po navedenem računu, saj sklicevanje na neizvršeno pogodbo ne more biti podlaga za priznanje pravice do odbitka vstopnega DDV.