38. člen ZRRD-UPB1

V obrazložitvi izpodbijane odločbe so poleg navedbe pravne podlage predmetnega javnega razpisa ter opisa postopka ocenjevanja prijav, navedeni le kriteriji ocenjevanja prijav ter število točk, ki jih je dosegla predmetna prijava. Navedeno pa ne zadosti standardu obrazložitve upravne odločbe po prvem odstavku 214. člena ZUP. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe tako ni razviden opis ocenjevalnih kriterijev, niti ni podana obrazložitev ocene tožnikove prijave po posameznih krierijih. Iz izpodbijane odločbe torej ne izhajajo razlogi, zaradi katerih je bila predmetna prijava na javni razpis zavrnjena.

Če objavljen razpis pogoje določi s sklicevanjem na določbe posameznih predpisov, mora biti torej jasno razvidno, da je upoštevanje te norme razpisni pogoj. Sklicevanje mora biti takšno, da je izključen vsak dvom o tem, ali je neka okoliščina oziroma doseganje nekega praga pogoj za izbiro prijavitelja ali njegovo uvrstitev v ocenjevanje ali morda še v nadaljnji krog izločanja. Prijaviteljem mora biti namreč že v času, ko pripravljajo (zahtevno) prijavo na razpis, nedvoumno poznano, kateri kriteriji so pogoj za izbor, saj le v tem primeru lahko oddajo pravilno sestavljeno prijavo oziroma jo sestavijo tako, da ustreza zahtevam. Po presoji sodišča zgolj iz določbe 6.2. Javnega razpisa in citirane določbe Metodologije ni mogoče razumeti, da je na ta način izračunan minimalni obseg financiranja razpisni pogoj, tj. pogoj za izbor oziroma za podelitev koncesije. Iz teh določb je razumeti zgolj to, da kako se izračuna obseg sredstev financiranja in kakšen je minimalni obseg financiranja, kar pa samo po sebi še ni pogoj. Tožnica tako pravilno opozarja, da tudi če se obstoječim programom, ocenjenim s C, letni obseg financiranja raziskovalnega programa (po novem razpisu) po Metodolog

Javno službo opravljajo v obliki raziskovalnih programov programske skupine v javnih raziskovalnih zavodih, na visokošolskih zavodih, ki jih je ustanovila Republika Slovenija, ter na podlagi koncesije programske skupine, organizirane pri pravnih osebah zasebnega ali javnega prava. Koncesija se podeli na podlagi javnega razpisa. Koncesijo po predhodno opravljenem postopku izbora koncesionarja, ki ga izvede Agencija na področju raziskovalne dejavnosti, podeli minister za znanost z odločbo.

Sodišče se strinja s tožečo stranko, da ostaja obrazložitev izpodbijane odločitve pomanjkljiva do te mere, da je ni mogoče preizkusiti. Iz obrazložitve namreč ni mogoče z gotovostjo razbrati, na kateri pravni podlagi sloni, oziroma ali je bila uporaba pravne podlage pri odločanju s strani tožene stranke pravilna. Pri čemer gre, kot se pravilno poudarja v tožbi, za odločanje o pogoju za financiranje oziroma o izločitvenem kriteriju in bi bilo zato potrebno dejanske ugotovitve v tej zvezi in pravno podlago zanje v izpodbijani odločbi še posebej skrbno in povsem določno utemeljiti.

Varstvo v zvezi s podeljevanjem koncesije je zagotovljeno že v okviru rednega upravnega spora in spora o zakonitosti dokončnega upravnega akta. Na podlagi navedenega je sodišče prve stopnje tožbo tožnika pravilno zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, ki se uporabi tedaj, kadar se ugotovi, da akt, ki se s tožbo izpodbija, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Velja tudi v primerih upravnega spora zaradi varstva ustavnih pravic. Ker je sodišče tožbo zavrglo zaradi neizpolnjevanja procesnih predpostavk za njeno meritorno obravnavo, se do zatrjevanih posegov v ustavne pravice tožnika ni opredeljevalo.

V sporu, v katerem pravica ali obveznost ni izražena v denarni vrednosti, revizija ne more biti dovoljena po vrednostnem kriteriju iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Trditve o odstopu od sodne prakse Vrhovnega sodišča bi moral revident skladno s trditvenim in dokaznim bremenom izkazati z razčlenitvijo relevantnega pravnega in dejanskega stanja iz izpodbijane odločbe in iz odločbe Vrhovnega sodišča, s katero utemeljuje odstop od sodne prakse ter opraviti njuno medsebojno primerjavo, ki bi izkazovala zatrjevani odstop. Pridobitev nove koncesije je negotovo dejstvo, odvisno od izpolnjevanja predpisanih pogojev in meril in kot tako pričakovana pravica, z nepridobitvijo te pravice pa ni mogoče izkazati zelo hudih posledic za prijavitelja.

Tožena stranka je združila ocenjevanje prijav na razpis o koncesiji in na (predhodni) poziv za dostavo predlogov programov dela javnih raziskovalnih organizacij za financiranje javne službe na področju raziskovalne dejavnosti, ker je takšno združitev narekovala narava raziskovalnih in infrastrukturnih programov. Družboslovje predstavlja eno od znanstvenih ved, ta veda pa se deli na posamezna področja. Obravnavanje in ocenjevanje vseh programov znotraj posamezne znanstvene vede in brez upoštevanja delitve ved na znanstvena področja, zaradi njihove vsebinske neprimerljivosti in vedno večje specializiranosti znanosti, praktično ni mogoče.