40. člen ZOPNN-UPB1

(1)Upravičencu iz prejšnjega člena se dodelijo sredstva v višini največ 40%, za proizvodnjo kmetijske rastline, ki je zavarovana za škodo v kmetijstvu zaradi naravnih nesreč, pa največ 60% ocene neposredne škode, ki jo potrdi komisija za odpravo posledic škode v kmetijstvu (v nadaljnjem besedilu: potrjena višina škode).

(2)Zavarovana za škodo v kmetijstvu zaradi naravne nesreče je proizvodnja kmetijske rastline, za katero upravičenec izkaže, da mu je zaradi posledic naravne nesreče priznano izplačilo zavarovalnih zneskov za škodo v kmetijstvu v višini, ki ni manjša od 30% potrjene višine škode.

(3)Komisija za odpravo posledic škode v kmetijstvu določi potrjeno višino škode posameznemu upravičencu za vsako posamezno kmetijsko rastlino posebej na podlagi podatkov o: – povprečni stopnji poškodovanosti kmetijske rastline zaradi posledic naravnih nesreč, – normalnem pridelku poškodovane kmetijske rastline, – povprečni tržni ceni kmetijske rastline v letu nastanka škode v kmetijstvu in – površinah kmetijskih zemljišč, na katerih je upravičenec prideloval kmetijsko rastlino.

(4)Pri določitvi višine sredstev, ki se jih upravičencu dodeli za škodo v kmetijstvu, je treba zagotoviti, da za posamezno kmetijsko rastlino v letu nastanka škode v kmetijstvu vsota: – tržne vrednosti zmanjšane kmetijske proizvodnje, – dodeljenih sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu po tem zakonu, – sredstev državnega in občinskih proračunov, ki so dodeljena upravičencu kot neposredno izplačilo v kmetijstvu za odpravo posledic naravnih nesreč v skladu s predpisi, ki urejajo posredna in neposredna izplačila v kmetijstvu, in – izplačil zavarovalnih zneskov za škodo v kmetijstvu, ne presega tržne vrednosti proizvodnje kmetijske rastline pri normalnem hektarskem donosu.

(5)Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena se upravičencu ne dodelijo sredstva za odpravo posledic škode v kmetijstvu, če višina sredstev, odobrenih za dodelitev sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu, ne presega predvidenih sredstev financiranja nalog iz prvega odstavka 37. člena tega zakona, preračunanih na upravičenca do sredstev državnega proračuna, ki jih določi vlada pred dodelitvijo sredstev.

(6)Upravičencu se ne dodelijo sredstva za odpravo posledic škode v kmetijstvu tudi, če pristojni inšpektor ugotovi, da je upravičenec na kmetijskem zemljišču prideloval kmetijsko rastlino v letu nastanka škode v nasprotju s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, ali s predpisi, ki urejajo varstvo voda, namenjenih oskrbi s pitno vodo na teh kmetijskih zemljiščih.

(7)Upravičencu se ne dodelijo sredstva za odpravo posledic suše na območjih iz registra namakalnih sistemov, razen v primerih, ko zaradi pomanjkanja vode namakanje ni bilo mogoče.

(8)Vlada podrobneje določi način izračuna potrjene višine škode in višine sredstev, ki so dodeljena upravičencu, pri čemer upošteva, da je: – potrjena višina škode sorazmerna povprečni stopnji poškodovanosti kmetijske rastline, – potrjena višina škode premo sorazmerna normalnemu hektarskemu donosu kmetijske rastline, – potrjena višina škode premo sorazmerna tržni vrednosti kmetijske rastline v letu nastanka naravne nesreče, – potrjena višina škode premo sorazmerna površini kmetijskih zemljišč, na katerih se prideluje kmetijska rastlina, in – višina sredstev, dodeljenih za odpravo posledic škode v kmetijstvu, manjša od 40% potrjene višine škode, če škodo povzročijo naravne nesreče, katerih posledice se lahko v celoti ali delno preprečijo z uveljavljenimi tehnikami agrotehničnih ukrepov.

(9)V predpisu iz prejšnjega odstavka vlada določi tudi: – metodologijo za določitev geografsko zaokroženih območij, in sicer za vsako naravno nesrečo posebej, – metodologijo za verifikacijo podatkov o stopnji poškodovanosti kmetijske rastline znotraj posameznega geografsko zaokroženega območja in – uveljavljene tehnike agrotehničnih ukrepov iz prejšnjega odstavka.